Res, prejšnji dan smo spali malce natlačeni, a se prav veliko nismo sekirali.
Na dopustu se pač ne sekiraš, ne?
Nam je pa bilo tisto malo mestece, kjer smo spali, super všeč. Ob 9h še nikjer nikogar, vse spi, sem in tja kak šolar, a bolj izjema kot pravilo. Polno avtov, a zgleda se še nobenemu ni nikamor mudilo.
Smo pa malo mestece prevozili vsaj trikrat, ker smo ga pozabili slikat. To pa res NE gre in smo se kar lepo zapeljali nazaj. Malo zgrešili zaradi hitre ceste in se skratka peljali gor in dol večkrat.
Spet ni nikogar motil. Super.
Potem smo si pa le rekli - če so tule samo apartmajska naselja... kakšne plaže pa kaj majo, a? Izkazalo se je, da takšnele:
Najbrž je bila oseka, a pogled na Gibraltar v ozadju je bil presneto lep. Seveda se na fotki ne vidi, ampak tista Skala je kar dobro dominirala v ozadju pogleda. Ene par ribičev pa je lovilo ribe na peščeni plaži, zanimivo.
Potem smo pa imeli morja dovolj. Ne ravno dovolj, a ne moremo se samo po obali vozikat, bo treba tudi bolj v notranjost. Pa smo šli! Proti Rondi!
Ronda je zanimivo mesto, ima celo eno lepših aren za bikoborbe, kar nas sicer ni nič zanimalo,
bolj super pa je, da je del mesta zgrajen ob kanjonu. Na kanjonu? Ah... visoko, skratka - takle je pogled navzdol:
Malo so se mi hlače tresle, ko sem gledal v tele globine, a drugače ni šlo. Pred otroci sem se delal frajerja, čeprav prav dobro vedo, kako mi je pri srcu...
Bi bilo pa lepo imet takole kanjonček sredi mesta...
Smo pa naleteli na alpinistični odsek Ronde v elementu:
Od daleč je hudo zgledalo. No, najbrž bi tudi od blizu tako hudo zgledalo. So pa tam doli lestvice in skobe, ne plezajo kar tako, prosto. Ampak vseeno, kanjon je kar globok. Če bi imeli več časa...
Japajade!
Smo se šli potem raje čisto prave turiste, pohajkovali smo po mestu
si privoščili tapase, s katerimi nekateri niso bili zadovoljni, drugi pa s(m)o ostajali na zelenjavi. Delali smo kroge
in še malo gledali v kanjon. Smo si kar vzeli čas, ker je bilo luštno. Pa še vreme je dobro pripomoglo k temu, da se nam ni prav nič mudilo nazaj v avto.
A prej ali slej je bilo treba it naprej.
Do desfiladero de Los Gaitanes. Nadvse zanimiva soteska s še bolj zanimivo potjo. O kateri sem poslušal in jo gledal že kar nekaj let nazaj, a si nikoli nisem mislil, da bom kdaj v njeni bližini. Prvič sem tako ali tako mislil, da je to nekje v kaki ameriki ali kaj podobnega...
Nekje za nekim ovinkom nas je Caminito del Rey pozdravila v vsej svoji veličastnosti!
Tole vsekakor paše zraven, da se ve zakaj in čemu je tole tule sploh zanimivo!
Seveda smo jo na hitro odvihrali proti začetku poti, čeprav to ni bilo prav nič enostavno. Najprej nismo imeli niti najmanjšega pojma, kam in kako, pa še izkazalo se je, da povsod nekaj kopljejo. Zato je bila vožnja s tistim presneto dolgim renojem kar zanimiva!
Potem pa še malo peš, tamle od konca modre/vijolčine črte do mosta, ki pelje direktno v predor.
Tam nekje se približno pot začne.
Zanimivo, kako so oblasti skušale preprečiti, da bi kdo še hodil po tem, a saj vemo, kako gre to. Pot se vedno najde...
Malo nama je bilo žal, da nimava samovarovalnih kompletov, a to bolj zaradi tega, da sva se spet delala frajerja.
Dej, dej, mene že ne bi spravil tamle naokoli pot vseh tistih traverzah in luknjah v betonu... Haaaa!
Seveda pa so se kmalu po našem prihodu izza ovinka prikazali - tadam! - slovaki (kot se pač vedno prikažejo, ko je kje kaka plezarija) in se napotili direktno v steno. Takole za en popoldanski vzponček... Se je potem lepo videlo, kje se je naredila dodatna pot in kako prideš do tistega pravega začetka. No, so se kar matrali in viseli dol s stene. Mi pa smo raje gledali od daleč...
Naslednja postaja na naši poti je bilo mestece Antequera. Do njega smo delali še malo ovinka, se je bilo pač luštno vozit čez pokrajino in gledat bela mesteca.
Tokrat cesta ni bila avtocesta in je zato vijugala med nizkimi grički kot nora. Čez noben visok hrib nismo šli, vse skupaj nič, a ovinkasto in ovinkasto kot noro. Toliko ovinkov prav res že dolgo nisem zvozil!
A nekje vmes na poti nam žilica ni dala in smo se ustavili ter... no... kako bi rekel... hja...
no, rabutali! Na polno, priznam!
Ampak takega ne najdeš vsak dan, poleg tega je zgledalo, da ni prav dobro vzdrževano, je bilo veliko po tleh. S tem smo si vsaj malo oprali vest.
Sicer pa... tale drevesa...
Prisežem, da je na enem drevesu raslo vse - mandarina, pomaranča, limona, grejpfrut, vse! Tudi sadeži so imeli prav tak okus - najprej luštno po pomarančki, da te je takoj zadela limona direktno v srce, na koncu pa te je zagrenil do konca grejpfrut. Edini užitni sadeži so bile mandarine, te so bile še kar dobre. Vse ostalo... pa smo se matrali in jih jedli in jedli... ampak ni šlo. Prehudo.
Mamo raje tiste taprave iz gajbic. Ne pa da kar nekaj na drevesu raste! Kdo je pa to že videl, no!
Pa smo zvečer le prispeli v Antequero, si hitro našli hotel, ki je spet bil nekaterim všeč, drugim pa ne. Smo jo zato raje mahnili direktno v mesto, na hrib!
Ob sončnem zahodu smo videli, da so mesteca večinoma bela od daleč, od blizu pa ne več. Ura pa skoraj osem!
Še par umetniških posnetkov
v trgovino po vinčka in sangrio in kaj za prigriznit
še malo zaokrožit po mestu
potem pa v sobo gledat tekmo Real Madrid - Barcelona (ko smo jo pa ravno zadeli)! Drugače pa ima itak vsak svojo internetno napravico s katero smo kar naprej v stiku... Kot da smo sobo sploh opazili!
O, vsak gol, ki ga je dal Real, se je dobro slišal tudi skozi okna... In tokrat so jih dali kar nekaj! Sem dobil občutek, da jim tule Barcelona ni najbolj pri srcu... Kakšni so bili šele naslednji dan časopisi! Skoraj praznik je bil tokrat, 3:1!
Sem pa med reklamami na TVju opazil en komad, ki mi je že takrat zlezel v ušesa (Jose Mota: Ey Jubilao). Zakaj in kako, nimam pojma, tako pač je, nekatere stvari se zgodijo kar mimo naše volje! Nato sem ga doma celo poiskal in priznam, da sem ga do sedaj poslušal vsaj že 52.378+4*n krat! Ne moreš verjet... evo, še zdajle ga poslušam! Po mojem sem jaz naredil vseh tistih 10k ogledov!
(Ja, res, video so čez dva dni po objavi že dali dol, da krši avtorske pravice... No, našel sem drugega, več jih pa ni. Ko bo še tega zmanjkalo pa je zmagal kapitalizem...)
Jutri pa... kam že? Aha, v Hribe!!!
Vpiši se