Ja, priznam, precej zamika se je nabralo s temile zapisi. Mogoče kar malce preveč, kaj?
Sladkih 6 je namreč prvi vikend v novembru. Novembru. Tistem lani...
Se opravičujem, ampak takole je. Mogoče pa v naprej kaj not prinesem. A? Ja.
Sem šel tečt? Sem šel firbec past? Sem šel prijatelje gledat, pozdravit? Hm, težko je rečt.
Res je, da sem nekaj malega res tekel.
Pa velik klepetal.
Pa mogoče še malo tekel. Da so me vsaj slikali.
Mogoče sem pa samo raziskoval lisice sladkogorske, ki uporabljajo nalepke za markacije!
Malo sem pa tudi pokvaril razgled na končno tabelo rezultatov. Vsi najboljši, pa še piskec povrhu, nad vsemi. Le krogov ne gledat.
Je pa bil to en mojih najbolj počasnih tekov. Kar je sicer težko, vsak je zadnje čase moj najpočasnejši, tako, da se že čudim, kje neki so sploh meje v počasnosti?
Po drugi strani pa bil lahko vse skupaj strnil v: lej, en polmaratonček pa stari še nekak obrne.
Torej je bilo predvsem zaradi prijateljev. In kakor zgleda, bo tudi naslednje leto prav tako. Nič ne kaže, da bom letos kaj več tekel. Kvečjemu še manj. Bomo videli, če konec tega leta še pretečem polmaratonček...
A kakorkoli vzameš: prišel sem občudovat pokale!
Jej, jej, tale "moj" tek.