Tale obletnica me prav vsako leto preseneti.
K sreči drugih obletnic ne pozabljam, tale je pa res malce zakleta, vedno se je spomnim kak teden, dva kasneje.
A nič hudega, enajstka ni tako pomembna, kot je bila lanska, desetka.
Vse najboljše Podkleteno nebo!
Še vedno brez večjih sprememb, Nekje Vmes, na poti od Sebe in Nazaj. Kot sem nekoč davno zastavil in se temu ne odpovem. Zgodba je še vedno ista, oblika in vsebina pa se seveda prilagajata.
Še vedno smo precej v hribih, to je tudi glavna tema. Še vedno skušam kaj povedat, a se mi zdi, da mi vedno večkrat ne uspe. Lahkih tem ni več, kompleksnost pa je težko zaobjet. Včasih bi rad pisal kaj bolj resnega, a mi ne gre, kriva pa sta ravno oba moja Nekje Vmes in od Sebe in Nazaj. Na tem bi moral resno vadit.
Zaenkrat je način pač takšen, kot je. Oseben, dokumentaren, zgodba.
Seveda pa je vsaka malce daljša zgodba za današnje občinstvo predvsem tl;dr, kar pa me pravzaprav ne moti. V tolikih letih sem se pa že lahko sprijaznil, kajne?
Kako pa kaže naprej? Število prispevkov se je ustalilo, število slik pa skokovito raste. Slik ne olepšavam, ne režem, posebno ne izbiram, so, kakršne so. Zgodbe naj bi govorile zase.
Torej: Se Ni Za Bat.