Zjutraj je bilo še takole:

Malo kasneje pa smo že opazovali našo "mojstrovino". Malarja sva bila kar sama.

Rumena bo, ja. Spomladi bo kar fino, ko bo vse zeleno. Vsaj zdi se mi...

Pa gremo spet tečt. Po dolgem času. Joj, kako sem jaz priden...

Se že vidi, da moja tekaška kariera ne bo ravno blesteča. No, ampak tečem pa le. Če sem eno leto nazaj tulil, da nikoli ne bom tekel, potem sem kar dober!

8.040m, 56:19, 7:00/km, 793kCal, 170/184max obratov, 425m gor in dol.

Ugotovitve so edino, da gre pulz počasi gor. Iz kroga v krog. Vedno si mislim, da drugi krog odtečem hitreje, pa ga ne. In sem vedno razočaran. Hm. Lahko bi se že navadil, anede? V drugem krogu se namreč neprimerno bolj trudim, a mi ne gre, kakor zgleda. Utrujenost kar strmo narašča.

Prvi krog sem imel namreč povprečje obratov na 166, pa sem ga hitreje pretekel, kot drugega, ko sem imel povprečje 174 obratov. Ej, ej.

Ravnokar sem nepreklicno odstopil s položaja predsednika ZEVS.

Dolgo se je to kuhalo in na koncu se je le skuhalo. Dolgo sem premleval, ni bilo ravno ena lažjih odločitev. Enako sem poskušal že na Občnem zboru, pa nas je bilo premalo in je načrt padel v vodo.

Če človek ne vidi več poti naprej, je res najbolje, da prepusti mesto drugemu. Upam, da bodo šli fantje naprej in ne bodo stopicljali na mestu, kot smo dozdaj.

Veliko tudi po moji krivdi, s katero sem se težko sprijaznil, a se zavedam svoje odgovornosti. V prvi vrsti sem posameznik, preprosto ne znam voditi drugih, ker jih tudi nočem. Vedno sem si želel, da bi sodelovali, da bi nekaj naredili. Pa je bilo tako samo na prvem srečanju. Potem je šlo vse precej navzdol. In ko enkrat pride do kregarije pri čisto vsaki stvari, pa naj bo še tako majhna, je mera polna.

Sem in tja je potrebno narediti kako spremembo, če se nič ne premakne. Evolucijski preskok.

Priznam, da sem malce žalosten, z nostalgijo zrem nazaj, v plane in našo zavzetost. Vendar verjamem, da bo tako bolje. V prvi vrsti bo bolje za samo društvo, seveda pa bo bolje tudi zame.

Nič ni narobe z delom, ni mi ga žal in rad počnem kaj za kakšno skupnost. A kregarija me zadane bolj, kot si sam predstavljam. Potem skačem naokoli in nič ni od mene, ker samo preigravam različne scenarije. In se zapletem do konca.

Vsem pač ne gre ugoditi. Tega se učim že vse življenje, vendar se najbrž ne bom nikoli res naučil. Moja kaotično-anarhistična duša pač tega ne more sprejeti. In nikoli - zavestno! - tudi ne bo. Pa pika.

Preveč težko in predsem skregano je z mojim pojmovanjem posameznika, da bi se odločal v imenu in namesto drugih. Verjamem, da je polno drugih, ki bi pa to počeli z veseljem!

Lepo obdobje je bilo, zato lahko rečem le:

SREČNO, ZEVS!

Po človeških še računalniški. Kot, da ne bi bilo že človeških več kot dovolj!

Cel dan se že borim. Malo se zmaga nasmiha njemu, malo meni. Drugače pa sva si zaenkrat enaka.

Tole zna bit katastrofa, le upam lahko, da ga prelisičim...

Zadnje čase me kar naprej spremljajo neke težave. Take ali drugačne. Sicer se kaj dosti ne sekiram, samo počasi bi imel dovolj. Že tako imam dela čez glavo, res ne rabim še dodatnih zapletov. Še posebno ne takih, ki terjajo celega človeka in to takoj! Potem se mi celi plani porušijo, ker vse pozabim, kaj sem imel za naprej.

Ampak jaz sem prepričan, da mi bo uspelo! Drugače sem v ri*i...

Čez vikend je v Bohinju potekalo skupno Srečanje vremenskih društev Crometeo in ZEVS.

Crometeovcev se je kar nabralo, čeprav so morali še dalmatinci skozi sneg in vsega boga nevšečnosti, preden so prispeli do nas. Nas, Zevsovcev, pa je bilo na žalost bolj malo. Res škoda.

Vse tako zgleda, da pri nas vseeno nismo še tako zagreti za te zadeve in da bo še kar trajalo preden pridejo take stvari v zavest članov. Težko je namreč verjeti, da si ni nobeden ni mogel vzeti vsaj dneva časa za takole skupno Srečanje, ki ga najbrž še dolgo ne bo.

Ampak, pustimo zdrahe ob strani. Bilo je namreč veselo, nekaj pa smo se tudi naučili. Vsaj jaz.

Več pa naj povedo slike.

Prvopristopniki: tisti, ki so bili prvi na sceni!

Pa potem večerja, jasno: Pri Hrvatu, v Srednji vasi. Dalmatinci prišli šele, ko so kuhinjo že zaprli...

Igre natančnosti nam niso šle najbolje od rok. Fotoaparatov pa je mrgolelo... Če ni narejenih milijon fotk...

Še sreča, da sem bil zjutraj malo bolj zgoden in da me nista tale dva zbudila... Glasno za znoret!

Naslednji dan pa smo se stlačili v gondolo:

in juhej na Vogel. Skozi meglo, meglo, meglo.

A se je vsake toliko časa jezero le prikazalo.

Vremenska hišica na Voglu. Čisto po predpisih, anede?

Potem pa marš na sneg. Kepanja in metanja v sneg je bilo veliko... Nekaj pa smo se tudi naučili, hvala predavateljema, ki sta nas poučila do potankosti o snegu, o reševanju izpod plazov in podobne stvari.

Jaz pa ne bi bil jaz, če ne bi še vsega kartiral.

Kako do Bohinja:

In kako z Vogla:

Gondole me je bilo malo strah, priznam... Sem pač zajec.

Popoldan pa še nogometna tekma - ZEVS : Crometeo, na žalost se je nisem mogel udeležit, za kar mi bo še dolgo žal. Smo pa zmagali, neverjetno: 9:5! Bravo, fantje!

En lep in dolg vikend, torej. Se bo še treba udeležit kakšnih takih Srečanj, ni hudir!

Končno malo boljše slike iz Krtine. Dolgo časa sem čakal na to.

Njun namen bo predvsem varnost, zato se bodo lokacije še spreminjale, jaz pa se bom še nekaj časa igral s postavitvijo.

Zdaj vsaj normalno vidim, kakšno je vreme v Krtini. Res je, da se ponoči čudno vidi in to prav zato, ker sta obe kameri dnevno/nočni. Ampak, če diode svetijo *pred* oknom, ne moreš prav veliko naredit... Na to pa nisem pomislil, priznam!

Seveda tudi na HeliUm-u.

Hm, lepa škarpa, anede??? Huh, čakajte, da jo pobarvamo!

In to krompirjev Bonsai!

Kaj si ne spomnijo... Cela umetnost.

Najbolj mi je všeč napis: This Kit contains everything you need except the potato!

Res, samo še krompir potrebuješ, pa si na konju!

Za vse, ki ne morejo čakat. Piše, da je ZEN varianta...

Kaj smo ga danes čakali! Že zjutraj sploh nisem hotel v službo: "me bo zasnežilo!", sem govoril.

No, zdaj pa vidite kaj imamo.

NIČ.

Še tamauček je doma ostal, da bo delal snežake, se kepal in podobno. Pa bi lahko le čofotal po lužah, če bi mu mati pustili. Pa mu niso. Pametno.

Ej, ej, ej, tale Krtina. Brez vetra, brez snega.

Sicer mi pa čisto paše. Naj bo v hribih, tukaj doli samo zmedo dela.