Tako zelo počas sem šel danes, da nikoli še tako. Sem moral prav pazit, da si nisem nogic zapletel, ko sem delal take čisto drobcene korakce.
Bilo pa je fino, danes sem lahko celo razmišljal vmes, nisem samo pazil na to, da preživim. Ali pa je bilo to zato, ker mi gre služba tako prekleto na k****, da je že kar hudo. Morda res ne bi bilo slabo, da bi si omislil čisto nekaj drugega...
Me je prešinilo zadnjič, ko sem tekel s Komne. Mater, če lahko tečem celo uro po hudi strmini direktno navzdol, torej z nogami ni prav nič narobe. In to po celem dnevu hoje. Kondicijo torej imam. Ampak v hrib sem pa še vedno počasen, najbolj počasen, sicer vztrajen, a vseeno počasen, čuha puha. Torej moram trenirat telo, ne noge. Srce, dihanje in podobno. Tekel sem že 12,5km, za daljše proge nisem, ker se mi preprosto ne da, najbrž pa bi lahko. Če se ne obremenjujem, lahko tečem še kar naprej.
Torej moram delati bolj na celotni kondiciji, kar pa bo malo težje. Vsaj napredek bo dosti bolj počasen.
No, ja. Bomo videli. Počasi, pa bo.
7.049m, 55:01, 163/87%, 815kCal, 7:48/km. Uau, pa je res bilo počasi. Hja.
Mah, čisto nič se ne sekiram. Tudi za to, da dva tedna nisem tekel, ne. Sem pa v hribe hodil. Briga me. Deset kilometrov lahko pretečem mimogrede, tega si letos v maju še zamislit nisem mogel... To je pa tudi vse, kar šteje.
Vpiši se