Danes smo šli pa naši štirje okrog Gradiškega. Sem jih končno uspel še par prepričat.

Tadeja je tudi tekla in ji je šlo kar v redu, Helena in tamauček pa sta se s kolesom furala naokrog. Helena je potem šla še s kolesom do doma in je bila čisto navdušena. Lepi, mirni kraji so tam okoli nas, v tem letnem času se je enkratno potikati naokoli.

4km, 26:00, 174/96%, 424kCal, 6:30/km. Danes je šlo čisto lepo, od začetka počasi, da se ogrejem, potem pa v tistem tempu, ko se ti zdi, da bi tekel kot Forest. Pa čeprav sem minuto in enaidvajset tekel čez 180 obratov. Presneti klanci, ne gre manj, ne morem pomagat!

Ob takih lepih večerih je takle tek okoli Gradiškega res enkraten. Vse žari, jezero je živo, labodi, race in le par sprehajalcev. Mir, tišina, pravzaprav en tak spokoj, ki ga težko najdeš kje drugje.

Nekako moram dosečt, da se s kolesom pripeljem tja, odtečem krog in s kolesom domov. To bi pa bil malo boljši trening. Ampak kje najti ves ta čas???

Zadnje dni sem spet malo zmeden. Opažam, da to pride vedno, ko se kak posel konča in preden se česa novega lotim, sem v stanju totalne zmedenosti.

Ideje se kar vrstijo, vse bi rad naredil naenkrat, a se vse skupaj sprime v veliko črno kepo in ne naredim nič. Časa nikoli nimam toliko, da bi v miru razmislil, če pa si čas že vzamem pa vedno prej zaspim, preden sploh kaj razmislim. No, saj vemo, kako moški razmišljamo, a ne? Samo naspat se moramo. To pa je malo težje.

In potem se ta velika črna kepa motovili po moji glavi in se vrti gor in dol, ravno toliko, da je ne morem zgrabit. In potem par dni ni nič od mene. Vlačim se naokoli kot kak zombie in nisem od nobene koristi.

Čudno je vse skupaj. Vendar se ponavadi vse dobro izteče. Ideje se skristalizirajo, slabe odpadejo, neuresničljive gredo spat, uresničljivih in hkrati dobrih pa se hitro lotim. Veliko lepše bi bilo, če bi vse to lahko počel pri polni zavesti, ne da moram čakat, dokler se stvari same ne pošlihtajo. Grrr.

Sicer pa me te dni pestijo zanimive stvari. ZEVS forum je v polnem pogonu, a je ostalo še na tone dela. Helium čaka na boljše čase, je že navajen. Prijavil sem se na Blogres pa pojma nimam zakaj in kaj naj bi tam sploh počel. Isti dan imam še IV. Srečanje ZEVSa. Včeraj nisem šel tečt, ker so švigale strele ko nore, a imam vseeno slabo vest. Priprave na Golico vzamejo tudi nekaj časa. Na tablo nisem še nič narisal. Kaj naj s krtina.com? Notri je vse od vsega, niti najmanjšega pojma nimam, kako bi jo uredil, da bi se kaj našlo. Služba? Ah, pustimo to. Vsaj blog pišem. Pa še Hano sem končno uspel napalit. Ha.

Saj niti ni tako hudo, anede? Saj je petek vendar, človek!

V vsaki slavi je vedno tudi kanček ironije.

Nekje na gorenjskem, idilična, a odmaknjena vasica.

Na roko spisano, lepo, a z napakami, nalimano direkt na kontejner za smeti.

Edina beseda, ki se mi že od včeraj podi po glavi ob pogledu na fotko: patetično...

V nedeljo gremo s Krti na Golico. 73 je že prijavljenih! Enkratno.

Vendar pa to povzroča tudi nekaj težav. Kam jih dat, kje pojest kak golaž, kje kaj popiti? Gostilne postanejo premajhne, koče tesne. 70 ljudi ne moreš spravit za šank.

Zato smo šli domači trije včeraj malo raziskovat gorenjske lepote in kotičke. Morda pa se kje najde kaj primernega! Vklopili smo vse svoje gorenjske naveze, če kdo kaj pozna, iskali znance in povezave z različnimi društvi, gasilci, td-ji, šd-ji.

Včeraj je bil pravzaprav en tak lep dan. Vsaj meni so taki všeč, sveži, še mokri, z vlečenjem meglic, ko vse kaže, da se je dež končal in da bo naprej lepo. Sneg v višinah, mrzel gorski zrak in na tone vlage. Juh, super!

Pa še prvič (ja, priznam) sem bil na Planini pod Golico. Kakšen super skoraj letoviški kraj imajo tile jeseničani! In vse lepo urejeno.

Na Golici še malo snega, a ga bo najbrž pobralo do nedelje. Malo bo škoda, ker je tamauček prav zahteval sneg. Upam, da pozabi do takrat.

Pri jezeru v Žirovnici/Mostah je prav en super piknik plac, a zgleda, da se plačuje. No, za jezerom jih je potem še polno. Placov namreč. Dolinica pa je enkratna!

Pri lovskem domu imajo celo medvede, očija, mamico in dva (2!) mladička. Ker sem boječ človek in ker spoštujem živali in jim ne lezem v r*t, je bilo tole najbližje, kar sem se jim približal. Bo morala Helena pokazat kako sliko mladičkov... Ta mali plezajo, da je veselje, očka je pa OGROMEN. Jaz bi se samo še sesedel, če bi ga srečal v živo. No, to je ena od izkušenj, ki jih pravzaprav ne bi rad izkusil. Prav nič je ne potrebujem.

Cel lovski dom je prav lepo uštiman. Tamauček je seveda navalil direkt na peskovnik in avto je bil še od znotraj tak kot od zunaj.

Potem smo se vozili še malce po vaseh, špilali japonce (se na hitro ustaviš, skočiš iz avta, poslikaš in greš naprej) in se ustavili še na kavici. In žalostno sredino popoldne se je spremenilo v prav enkraten, lep izlet.

In čeprav je bilo vse v meglicah, mokro in prav hladno (7 stopinj), je prav to meni nadvse všeč. V ozadju se kaže sonček, vse je sveže in diši, vse gre lahko samo še v smeri boljšega. In kaj je v tem lepšega?!

Avseniki že vedo zakaj.

Stric'Guglova analitika je dobila nova oblačila.

Resnici na ljubo se mi zdi, da niso samo nova oblačila, ampak je kar veliko stvari spremenjenih. Nisem pa si še vsega ogledal, je preprosto preveč.

Kakor na vse novosti, se bomo navadili tudi na tole. Parkrat sem še šel na "old interface" potem sem si pa rekel, da bom za vedno na starem ostal, če ne bom novega probal. Saj je od začetka težko in grozno in (spet) nimaš pojma in ne veš zakaj gre. A se navadiš in potem je večinoma bolje.

Pridni so tam gor, pridni. Oh, če bi bil le jaz tako...

Tale blog nima vsega skupaj nič obiska. Če ne bi bilo agregatorjev, bi bolj tanko piskal... No, ja, saj ni tako hudo.

Končno so v Geo Overlayu kakšna pametna imena malce večjih krajev. Prej so bili vedno kraji, ki si jih moral iskati z lupo. Najhujši so bili Beltinci. 83% obiskovalcev je bilo od tam! Super. Zgleda je nekdo pogledal karte tudi za ta del sveta. Ali se je pa celo kdo od naših potrudil in popravil v kakšnem geo orodju.

Če pride v vas plin, se ne sprašuješ ali ga boš vzel ali ne. Vzameš ga, a ne?
Če pride kanalizacija, isto.
Če ti začne Telekom/T2 vlečt optiko, isto.
Če pride nova analitika, spet isto.

Na živce mi gredo ljudje, ki v vidu šparanja nočejo ne plina, ne kabelske, ne interneta, ne... ničesar. Potem pa čez dve leti skačejo od soseda do soseda, ker niso prej videli pet metrov pred sabo, in žicajo ali se lahko priključijo. Ali pa še tega ne...

Razvoj, infrastruktura gre naprej. Nimaš drugega, kot da vzameš vsaj jajca, ki ti jih ponujajo. Saj jih boš vzel prej ali slej, le če bo slej, boš vse tiste, ki skrbijo za infrastrukturo, zaje*al.

Se vidi, v katerem poslu sem, a ne?

Monty Python je že dolgo tega s skečem o Spamu postal nesmrten tudi v računalništvu.

Naš Mitja se zadnje čase rola od smeha, ko gleda Life of Brian in vse njihove nemogoče skeče. Zdaj hočeva navdušit še punce, ampak ta bo malo težja. Nekako nimajo razumevanja za ta tip humorja.

Vsak dan dobim na tone spama, google mail se pri tem izkaže za najbolj zanesljivega, vse gre v vsiljeno pošto. Na druge naslove pa dobivam in dobivam in dobivam. Pri pošti sem zelo strikten in striktno mečem vse v koš, od verižnih pisem, ponudb, filmčkov, pa tja do kakšnega pametnega maila. Bolje preveč kot premalo, si pravim in kolnem.

Ampak sem in tja pa kakšen, že na daleč smrdeč po spamu, mail le odprem. Prav firbec me matra, kaj neki so si danes spomnili, da bi pritegnili mojo pozornost. Pa je treba priznat, da so eni dobri. Presneto dobri. Te kar prime, da bi sodeloval.

Citiram:

-----------------------------------------------

4a, Av.Leopold Sedar Senghor,
Dakar, Senegal.
 
Dear Friend,

Nekaj je bit hiter, čisto nekaj drugega pa zmatran.

Bil sem malo bolj hiter, a mnogo bolj zmatran. Kolikor se trudim, vedno delam podobne napake. Sicer nisem edini, a mi to čisto nič ne pomaga.

Sem si rekel, da bom danes poskusil malce hitreje. Pa sem se zaletel. In skoraj crknil na pol poti... Ne gre mi v bučo, da ne smem prehitro začet, sploh ne brez kakšnega boljšega ogrevanja. Pol časa se potem borim z dihanjem potem sem pa že zmatran in gre utrip dol peklensko počasi. Pa mora iti malo dol, če hočem v tiste klance splezat.

Morda bi šlo še malo hitreje, a na tekmovanju ne smem pozabit: vsaj km, dva za ogrevanje, da pridem na normalno dihanje, če pa za to ne bo časa, pa moram začeti poooočasi!

Takole je čisto brez veze, se samo matram, učinka pa ni velikega. Če pa grem lepo počasi, sicer ne bom hiter, le malce počasnejši, se bom pa vsaj imel mnogo bolje!

4km, 25:05, 176/97%, 414kCal, 6:17/km.

Prvo polovico sem naredil v 11:33, ampak dva presneta klanca sta v drugi polovici. Tam me pa zmanjka...

Čeprav se mi zdi, da so klanci vseeno malce lažje pretečeni, kot je bilo to od začetka. Se mi to samo zdi?

No, 24 ur Primoža nad Kamnikom se je srečno končalo.

Najboljši je prišel gor natanko 19-krat! Devetnajstkrat! Govori se, da je na koncu komaj hodil in zgledal bolj kot invalid, a prišel pa je!

Naslednji mu je bil z 18-imi vzponi čisto za ritjo, a so ga na koncu izdala kolena.

Potem so se rezultati kar vrstili, naš najboljši Krt je bil gor desetkrat. Pa se mi zdi, da ponoči niso veliko hodili, bolj so čebljali gor v gostilni.

Zdaj ne vem ali jim je treba čestitat ali jih kam odpeljemo, v kakšno ustanovo?! Norci, ne moreš drugega rečt...

Če vzamemo ta manjšo razdaljo, da je 3,5km v eno smer, to znese 7km gor in dol. * 19 = 133km.

Heh, drugo leto pa še jaz. Vsaj trikrat. No... mogoče, nič ne obljubim. Raje ne.