Spletni nakup

by piskec 13. november 2009 11:11

Človek bi si mislil, da je nakup prek spleta končno ena čist enostavna stvar.

Pa niti ni.

No, vsaj avta zaenkrat še ne moreš prav enostavno kupit kar prek spleta. Se ne da. Še ne.

Davki, papirji, papirji, papirji in še malo papirjev. Jasno, takoj, ko se vmeša država, je že konec enostavnosti. Začne se birokracija, vse se dela v dvaintridesetih kopijah, nič ni povezano in ena roka ne ve za drugo. Kot ponavadi, torej. Pravzaprav nič novega.

Sicer je že Helena vse napisala, cel križev pot, ki sva (ga je) imela, da je Toyota končno pri nas.

Jaz sem se tokrat res trudil, da bi se čimmanj vmešaval in sem vse prepustil Heleni. Svoje hvaležnosti nikoli ne bom mogel izkazati, saj si res ne predstavljam, kako bi tokrat letal med vsemi prodajalci in sigurno bi nekje vmes nekoga napadel... Uff, brrrrr. Me kar zmrazi.

Moja velika želja je bila nakup prek spleta, s čimmanj dela. Kaj pa rabiš, avto je kup (ponavadi slabe) pločevine, za katero je škoda porabiti preveč časa. Malce razmisliš, pogledaš koliko denarja imaš, pogledaš kaj dobiš za to in potem izbereš, plačaš in odpelješ. To je to.

Na žalost se svet ne prilagaja mojim željam. Morda čez dvajset let.

Saj ne rečem, v tej mali državici smo veliko stvari že povezali. Ampak, koliko stvari še manjka! Neverjetno! Pa pravzaprav niti ne bi bilo tako težko, le malo volje bi morali pokazati. Pa ni tu le in samo država. So tudi druge, velike firme in podjetja. Banke, ki nimajo povezanega informacijskega sistema, zavarovalnice, ki so jim povezave včasih španska vas in se lotevajo projektov na prav šalabajzerski način, le da bo čimmanj stalo... V tem tisočletju, v letu 2010 je težko imeti za izgovor "nismo povezani" ali "programska oprema ne omogoča". Mi gredo kar lasje pokonci!

Včasih bi bilo lepo pogledat vsaj malce vnaprej in razmišljati malo bolj na široko.

Ampak, briga me tokrat. Važno, da je Toyota na našem dvorišču in presneti reno kje drugje. Bogve, zakaj nam je bila tako všeč. Čisto majčkeno sumim, da ima nekaj opraviti z mehaniki, res pa je, da sem si toujoute želel že dolgo, dolgo. Pa niti sam ne vem dobro, zakaj, ker pravzaprav ni nič posebnega.

Precej neopazni so tile modeli, a imajo nekaj v sebi, kar mi je všeč.

Toyota Corolla Verso, 1.8 vvt-i, Automatic, 77.000km, 5.300€ + Renault Espace, 2000, 230.000km. Aja, pa še nove zimske gume in poln tank bencina (ker smo čakali toliko časa). Kaj pa vem, take so cene. Previsoke zame!

Zdaj se učimo vozit brez leve noge. Včasih je težko, a še huje je zabremzat z levo nogo. Uau, "koči skoro u mestu" bi rekel Miško.

Pa še tole: avto je bil oglaševan kot 1.6. Da je 1.8 sva ugotovila šele, ko je bil na dvorišču. Ehhhh. No, oglaševana je imel tudi 16 colska platišča. Pa jih seveda niti od daleč ni videl. Toliko o...

Tags:

avto

Izgubljeno

by piskec 12. november 2009 08:48

Če bi si vso to kalvarijo predstavljal kot bitko, potem sem tole bitko izgubil.

Dobro so me potegnili. Dostop do Števcev so mi sicer odobrili, a postavili tako dobro ceno, da me je na hitro minilo. 153€ na mesec, za podatke 45-ih števcev prometa po Sloveniji! Ok, na leto bi morda še premislil, ampak na mesec! Whoa.

Zgleda se bo moral s tem ukvarjati nekdo drug.

V vidu vsega tega je kar naenkrat tudi jasna prenova portala promet.si. Seveda, saj so več naredili v smeri skrivanja in zakrivanja podatkov, kot v katerikoli drugi smeri. Se komu sanja, kako bi lahko sploh sparsal števčke?

Super. Ta država je vedno bolj prijazna. Počasi se bo najbrž enako zgodilo tudi s prometnimi opozorili in na koncu še s kamerami (kot je to naprimer naredil HAK). In glavni portal (ki je sicer čist super) bo imela država in vse bo lepo in fino in fajn, vsi bomo srečni in zadovoljni.

Meni se pa to ne zdi in se mi ne bo nikoli zdelo prav. Pa če se te informacije javnega značaja postavijo na glavo ali pa kam drugam... Take informacije bi morale biti javno dostopne brez birokratskih neumnosti. In to na najlažji možni način, z vsemi podatki. In seveda brez plačila! Tudi za take "pridobitniške" strani, kot je geoStik, ki z oglasi tako nemarno služi na račun opreme in tehnologije državnih agencij! Državne zadeve bi morale biti na voljo prav vsem, njihovi podatki pa sploh!

153€ na mesec??? Če bi bil "najbolj obiskani portal" v sloveniji mogoče že, pa še tisto ne verjamem...

Ne, ne bom se sekiral.

Odgovor na mojo Zahtevo.

Konec zgodbe!

Tags:

geostik

geoStik vmesniki

by piskec 9. november 2009 10:51

geoStik ima nekaj novih vmesnikov. In to na Twitter in Koornk. Na Koornku se sicer imenuje ZEVS, vendar pa je vmesnik enak.

Najzgodnejši tweet/kokodajs geoStik izdavi že ob 4:00, kjer so podatki o Soncu in Luni za današnji dan - Na koncu sta za stanje lune še dve črki: C(rkuje) ali (se) D(ebeli), da vemo v katero smer gre:

Sonce vzide ob 07:54, zaide ob 17:36. Dan je dolg 09:42. Luna vzide ob 00:01 zaide ob 13:57. Faza ob 2h je 279°, osvetljenost pa 58%. C.

Nato sledi Vremenska Napoved ZEVS za današnji dan, ob 6:00h:

Temperature od 0 do 13°C. Zjutraj bodo padavine v vzhodni polovici države ponehale.Ponekod se bo delno zjasnilo,na zahod... Več na is.gd/3TyK.

Ob 6:30, 14:00 in 19:00h geoStik obvesti o trenutnih temperaturah v Slo in bližnji okolici - merilna mesta so: Nova Gorica, Celje, Ljubljana (povprečje treh vremenskih postaj, Črnuče, Koseze, Center), Celovec, Jesenice, Bovec, Maribor, Krtina.

LJ: 8,5°C, CL: 7°C, BO: 7,2°C, JE: 7,4°C, KR: 8,5°C, NM: 8,8°C, Krtina: 9,3°C, CE: 10,2°C, MB: 10,9°C. Več na is.gd/3yRML

Ob 7:25, 11:25, 15:25 in 19:25 pa obvesti o trenutnem vremenu v Slo - Nova Gorica, Portorož, Ljubljana, Celje, Maribor, Novo mesto:

Ponedeljek, 9. novembra 2009, ob 11. uri. NG: pretežno oblačno, CE: oblačno, MB: oblačno, LJ: oblačno, NM: oblačno, Port: pretežno oblačno.

Nič drugega ni treba narediti, kot da začnete slediti geoStiku ali ZEVSu! Enostavno!

 

Tags:

geostik | ZEVS

Moj prvi maraton!

by piskec 8. november 2009 12:46

Kar ne morem verjet!

Hodim naokoli po hiši in vsakemu, ki me hoče še poslušat povem: "hej, a veš, da sem pretekel maraton?"

42.195m. 5:43.

Skupaj pa 44.5km v 6:07. Enkratno! Yeaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa! Najrajši bi se drl do konca sveta in še malce naprej!

Danes sem lahko ponosen, tega mi nihče ne more vzet!

Od začetka je še šlo, prvih polmaraton je minil povsem ok, brez kakršnihkoli težav. No, saj jih nisem niti pričakoval...

Potem pa je bilo počasi vedno težje. Sicer jaz ne bi bil jaz, če si ne bi tega tako (skrito) željenega cilja zadal spet čisto po svoje - torej počasi. Zelo počasi. Ampak skrita želja je bila preteči teh 42.195m, ni važno v kakšnem času. Važno je, da bom potem vedel koliko sploh je teh 42km. Zato sem svoje moči porazdelil čisto enakomerno, morda le malce prednosti v prvem delu, a res zelo malo. Zaradi tega pravzaprav ni bilo nič kaj dosti počivanja - je bilo treba kar naprej teči. Zelo počasi, a tudi to mi ni bilo povsem lahko. Povprečen pulz celega teka je namreč nanesel kar 165, pa sem se zelo trudil, da ne bi nikjer prešel 175. Drugače bi najbrž hitro pogorel. Torej sem do konca bil bitko s časom, ali bom ali ne bom! Še pri 36km nisem čisto dobro vedel ali mi bo uspelo, čim bi šlo kaj narobe cilja sigurno ne bi izpolnil. In točno tam nekje me je tudi dvakrat špiknilo v mečih. Hudirja, pa ja ne! Hitro en magnezij in gremo naprej!

Kakšne hude zmatranosti ali kakšnega zidu tudi tokrat ni bilo. Bila je splošna utrujenost, ki sem jo skušal odpraviti z izotonikom, sladkorjem in kokakolo. In moram priznat, da mi je kar dobro uspelo, vsaj to samooskrbovanje, le en gel (ki sem ga imel slučajno doma) sem porabil. Whoa, je to nagravžno... ampak res pa pomaga, saj je sam cuker... No, na sredi poti nisem omagal, niti nisem padel v kak jarek, niti mi ni zmanjkalo moči, torej sem tole naredil čisto ok. V vsem času sem šel le enkrat lulat. Hm?

Se je pa na koncu poznalo spodbujanje podporne ekipe, ki se je tokrat zelo zelo izkazala! Bogve, če bi mi brez njih sploh uspelo! Prvih trideset krogov jih sploh nisem rabil, potem pa vedno bolj... na koncu sem bil pa že kar pošteno siten in sem delil napotke kar povprek... A smo vsaj vsi vedeli, da se bo to zgodilo in so bili vsi pripravljeni!

Seveda pa moram pohvalit oba otroka, Flori je naredila z mano tri kroge, Leander pa kar štiri! Tamauček je talent... ga je treba spravit tečt! Še Heleno smo spravili na en krog! Hvala vam, morda ni zgledalo, a pomagalo je ogromno!

Ampak kakorkoli sem se namatral, takale diploma odžene še take matrarije! 44.5km, človek!

V dveh letih in pol sem odtekel 10 kratnik prvega mojega teka! Tale Sladki Vrh je zgleda res namenjen mojim tekaškim uspehom!

Drugače pa, s tole progo se je treba borit. Na koncu je pločnik velikanska, skoraj nepremagljiva ovira...

In zakaj Sladkih? Zaradi obilice dobrot, ki se jih na žalost ne smem niti dotakniti...

Sama prireditev postaja že malo širšega pomena in je že zdaj ena lepših prireditev med člani tekaškega foruma in tudi ostalimi. Verjamem, da bo kmalu postala presneto zaželjena prireditev, saj se je temu vzdušju preprosto (pre)težko upreti! Probat je treba, ni druge! Maratoni padajo kot za stavo!!! Preverjeno!

Hvala vam Ana, Marjetka in Rajko! Zdaj smo pa že eno stopnjo višje kot "samo" norci, anede?!

Danes sem sicer malo lesen, po stopnicah raje niti ne hodim, slabo sem spal (kovter je bil tako presneto težak!), ampak to bomo do jutri pozabili:

Ha, ha, maraton sem pretekel, ha, ha, juhuhu, maratonček, juhuhu, ha, ha, ha, maraton...

Naša Galerija, Sladkih6 2008, Tekaški forum in milijone slik.

Tags:

pr norch

Prazna Ljubljana

by piskec 5. november 2009 10:58

Tole je slika stanja, vzeta dol s strani www.lpt.si/parkirisca. Na njej naj bi bili online podatki o zasedenosti parkirišč.

Naj bi bili.

Pa sam ne vem, kako naj si te podatke razlagam. Naprimer: gospodarsko ima 550 mest, ampak prostih pa je 859. Super! Jih natlačijo enega na drugega? V nadstropja vam avte dajo tudi na Vrazovem trgu - najmanj v šest nadstropij!

Pa tudi, če bi imena vseh/prostih obrnil, ne bi bilo nič bolje. Bi pa druga parkirišča visela ven...

Kakor se zadnje čase zapletam z različnimi službami, se bom seveda tudi s tole, že vidim. No, pisal sem jim že...

Ker obvladovanje teh podatkov jim dela težave že kar nekaj časa. Od tega, da stran kar naprej nekaj spreminjajo - vendar le čisto malenkostno - pa do tega, da podatki sekajo ven kot nori, tako kot sedaj. Zgleda je veliko bolj donosno natikati lisice in voziti pajka. Koga brigajo pa parkirišča, še bolje, če parkiramo narobe!

Danes je torej Ljubljana popolnoma prazna, parkirnih prostorov pa kolikor hočeš, saj je vse zeleno!

Pa ne morem drugega, kot da bi v tele podatke presneto dvomil. V Lj sredi delovnega dne, pa vse prazno, prosto??? Na Petkovškovem je en (1) parkiran avto? A se hecate? Čeprav... a se je v tem tednu, kar me ni v Lj, kaj spremenilo?! Je padla bomba?

Ne vem, meni se zdi tole najmanj šalabajzersko. Nekdo je nemaren in to kar naprej.

Zakaj to vem? Ker sem se z njimi že bodel in se najbrž še bom. Saj tole nikakor ni prvič. Meni se namreč zdijo podatki o zasedenosti parkirišč kolikor toliko pomembni in dobre informacije, ki jih lahko - glede na javnost funkcije - uporabimo tudi kje drugje, naprimer v geoStiku. Se mi pa dozdeva, da se lastnikom podatkov niti približno ne sanja, čemu in zakaj jih imajo. Nekomu so dali nekaj naredit, zdaj pa se to vleče in vleče in se ne naredi nikoli do konca. Ker potrebno je delati, ne pa narediti, kajne? In najbrž nekdo prav dobro vleče celo mestno upravo za nos. Kako drugače, da še vedno ni zadeva porihtana? Po vsem tem času bi moralo delovati že na vseh parkiriščih, z zlato mašno vred! Spet pridemo do nekih podatkov, informacij, ki bi bile celo uporabne, pa se spet z njimi dela kot svinja z mehom. Zakaj? Vsaj meni je to presneta škoda.

Lahko pa se seveda javim jaz, da prevzamem ta hud in ogromen zalogaj in se grem sam redit na mestno upravo. Ali karkoli je že.

 

Tags:

geostik

Kult mrtvih

by piskec 3. november 2009 14:49

Vsako leto enako, podobno.

2005, 2006, ups, kam je izginilo 2007?, 2008 in tudi letos.

Še vedno razmišljam enako. Zakaj bi kaj spreminjal?

In še vedno gremo svečke prižgat. Za mrtve, za žive, za druge, za nas.

Za vse.

Tags:

Turska gora

by piskec 1. november 2009 19:17

Hotela sva jo mahnit le na Kamniško sedlo. Vedela sva, da bo lepo vreme, a čas naju vedno priganja, zato bo do Sedla čisto dovolj. Da ne bodo otroci preveč sami in tako...

Pa je prejšnji večer klical Marko in izrekel čarobno besedo: Žmavčarji! Sam še nisem hodil po tistih brezpotjih zatrepa bistrice, a sem si vedno želel! Vedno v čakanju nekoga, ki ve kje in kam gre pot. Prav tako bi se odzval naprimer na Šraj peske, pa na Srebrno sedlo, pa na... ja, par krajev v bistrici me še kar čaka...

Zato sem seveda takoj pograbil idejo: "Ja, seveda, gremo!" V ene treh, štirih, petih urah bomo pa že!

In smo šli.

Malce me je presenetil ta zatrep doline. Sicer sem ga že velikokrat gledal, pa zgleda še nikoli videl. Turska gora ti je namreč direktno nad glavo, čisto blizu. Strmina pa taka... a tukaj čez da gremo???

Pa kar gremo počasi. Zamotit se damo vsemu, tudi lovskim opazovalnicam, ki so prav dobro nameščene na vrhu skale!

Čas se podaljšuje, strmina pa niti ne popušča. Čez en prag, pa čez drugega, potem se pa že začnejo melišča... Turska gora pa še vedno kraljuje nad nami.

Nato ostro zavijemo levo in ob melišču po travah najdemo pot direktno na Male pode. Bivak na Malih podih je takoj za vogalom.

Prekrasen pogled je z njega, danes se nam še posebno smeje, ko so vse doline v megli, mi pa v takem prelepem sončku! Kar sedimo in občudujemo razgled, malicamo in se še malo razgledujemo. Prav nikamor se nam ne mudi.

Pot čez Žmavčarje je divja, ozka in precej nevarna, a vseeno se je loti precej pohodnikov. Pravzaprav jih je zelo veliko, na vrhu Turske gore jih je v času, ko smo mi pri bivaku, sigurno kakih štirideset. Polovica jih je prilezla gor najbrž čez Turski žleb, polovica pa čez Žmavčarje, za kje drugje je še prezgodaj, vsaj zdi se mi tako. Pa vendar se v vsej tisti divjini in velikosti vsi ti ljudje kar izgubijo. Seveda jih srečujemo, a kakšne večje gneče ni. So pa naokrog tudi drugi prebivalci tega planeta. In to celo nadvse prijazni!

Poti od bivaka naprej pravzaprav ni. Vsak se znajde po svoje in včasih pomaga, da si kdaj tu že šel, s tem si sigurno prišparaš kakšen vzpon in spust. Če pa nisi še, potem pa slediš možicem! Če pa je naprimer megla, se pa raje kar obrneš. Te razjedene kraške skale in konte so popolnoma enake ena drugi...

Mimo Turskega žleba, ki je tako temen, da ga niti vidim ne, kaj šele, da bi ga slikal, se zaženemo še v zadnji hrib, direktno proti vrhu. Razgledi nas že presneto dobro nagrajujejo, Skuta in Rinke pa se s te strani res pnejo v vsem svojem sijaju!

Proti vrhu nas čaka še celo sneženi zoprnež. Seveda se ga ustrašim in potem prestrašim še vse ostale. Sicer prav nihče ne uporablja ničesar, jaz si pa le navlečem svoje žabice. V lastne gojzarje v snegu nimam prav nikakršnega zaupanja. Ampak na nekaterih predelih je sneg trd ko kamen in če že s sabo vlačim derezice, zakaj jih ne bi uporabljal?

Potem smo pa takoj gor. En, dva, tri. Kakor je bila prej gneča, tokrat ni gor nobenega več, razen Boštjana, ki ga seveda takoj ponucamo za skupinsko. Še dobro, da je gor vsaj on!

V tistem času nama je že nekako jasno, da z najinim "hitrim" prihodom domov ne bo prav nič. Vse se je zavleklo čez vse meje in ko smo na vrhu, je ura že toliko, da naju kar malo stisne. Počasi se vlečemo danes, počasi!

Pa še dol je treba prit! Po vseh tistih strminah, sigurno ne bo šlo prav hitro... Toliko časa tudi že hodimo, da je meni zmanjkalo vode. Nekaj se matram s snegom, a, hej, v termoski pa se sneg sigurno ne bo stopil! A se vseeno ne dam motit. Bom že nekako!

Po melišču dol gre malo hitreje, a dobrega kamenja je le malo, vse ostalo je potem zoprno, zoprno, zoprno.

No, z dobro pripravljenimi nogami še kar gre. Nama s Heleno spust ne dela kakih težav, mene je le strah zaradi te presnete strmine. A se izkaže - kakor vedno - da je vse skupaj brezveze. V tem dnevu se že toliko navadim na strmine in razglede, da me počasi strah mineva.

Še skok čez strmino, dve

in smo že dol. Mogoče zgledam malce naveličan, ampak nisem. Le presneto slabo vest imam, ker naju cel dan ne bo...

Plan se je povsem sfižil in vse najine obljube so padle v vodo. Še za en rojstni dan smo bili popoldne zmenjeni, ki sva ga potem na poti navzdol kar naprej premikala...

Po drugi strani pa tako lepega dneva že dolgo nisva imela! Tako lepa in divja pot, sicer težka, pa vendar enkratna! Razgledi za znoret, sonček, lepote take nore - sploh za naju, ki v hribih tako uživava... da... da sva na koncu še bolj zmedena in v precepu.

Morala bi biti doma, pa sva zraven vesela, da nisva mogla biti doma. Majčkeno frustracije pa sva dobila. A to sva si povsem zaslužila!

Na koncu smo za vse skupaj porabili krepkih osem ur. In kakorkoli vzameš, ja, na koncu sem bil že kar dobro zmatran. S čimer pa seveda ni prav nič narobe.

Tale jesen naju nagrajuje s tako prelepimi dnevi in tako prekrasnimi izleti, da sva ji lahko le hvaležna. Še bo treba it, še!

Približno 1300 višinskih metrov na 6,8km (gor in dol) poti. Primerljivi višinci s Sedlom, a za pol krajša pot. A to pomeni še enkrat bolj strma?!

GALERIJA

Tags:

domači kraji | pr norch

Adijo, NLB!

by piskec 30. oktober 2009 18:53

Takole. Neko - kar dolgo, dvanajstletno - obdobje je zaključeno.

Malo se je že vleklo in konca kar ni hotelo bit. Veliko se je že pisalo in najbrž se še bo. Take odločitve pač okupirajo človekovo razmišljanje in delovanje, ne more drugega bit.

Lahko bi pisal na dolgo in široko, pa zdaj (še) ne bom. Je treba vso stvar pogledati s kritične distance, ki jo lahko zavzameš šele čez nekaj časa. Se je pa nekaj stvari prav lepo poklopilo tale zadnji teden, zato sem prav zadovoljen. Prehod je namreč stekel brez kakršnekoli težave, pa bil sam prehod še tako hud.

Priprave in usmeritev telesa in duha ponavadi pomagajo.

Ne, ni mi žal in - kakor poznam sebe - mi ne bo. Imel sem se fino, nekaj lepih in dobrih stvari smo naredil in sem naredil. Lahko sem popolnoma zadovoljen, vendar pa je prišlo novo obdobje.

Če ne bi poskusil, si nikoli ne bi oprostil. Oziroma: kako naj vem, če ne grem?

Tags:

osebno

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS