Dopust

Nekateri temu sploh ne rečejo dopust.

Petim dnevom, skupaj z vikendom, pa res težko rečeš dopust.

Ampak... včasih sanjam, da sem na dopust tri, štiri tedne... in potem se v grozi zbudim. Ne gre to tako pri nas, ne. Že pet dni je... hm, veliko?

Materiala je seveda kolikor češ, zato je tole le kratka obnova. Kratka!

Začela sva z Markotom, v petek okoli 16h, direkt proti Bovcu, proti Zadnjici.

Popoldne je bilo še čisto dovolj časa, da se kar fino namatrava v dveh urah in tričetrt do Kriških podov.

Že tukaj sva čisto navdušena. A zjutraj je treba naprej!

Nekaj malo plezanja čez Bovški Gamsovec.

Razgledi pa tako fantastični, da nama je še bolj super.

Na že poznano Luknjo,

a ker je sezona še mlada, jaz pa bolj previden, zavijeva raje dol, proti dolini, nekje na sredini pa spet gor!

Mulatjere se izkažejo za nekaj povsem norega, zato sva kmalu na Doliču, kjer še vedno poje žaga!

Čez Hribarice in razbito kamenje, kjer se še vse ogromne množice kar porazgubijo in srečaš še kakega domačina.

Do Rjave mlake in Prehodavcev.

Tu čakava na vreme, ne da se nama v dolino. Zato naju naslednji dan ujame kar dobra nevihta.

A nama je pravzaprav vseeno, če dežuje, usta imava do ušes.

Pri avtu naju počaka tudi Helena, ki je nisem videl že dvanajst dni! Jupiiiiii!

In ker v Bovcu dežuje in ker imamo vsi (zaenkrat) dovolj hribov, greva kar na morje.

Odnese naju skoraj do Poreča.

Prvi dan leživa, se kopava, skratka delava nič. Prvi dan.

Drugi dan naju pa že malo daje. Greva vsaj v Poreč?

Tretji dan imava vsega dost. Greva naprej.

Znajdeva se na sredi Učke, kdo pa hodi še skozi tunel! Voda je enkratna!

Kdo bi vedel zakaj, ampak kar naenkrat sva v Osilnici, kjer je manj ljudi kot gori v hribih... So pa luštne cerkvice na hribčkih!

Naju pa še kar nese in nese in tam nekje sredi gozdov se sprašujeva, kje hudirja so Kamberce???

Vse, kar je tam, je tako ali tako zaprto...

A kdo bi se sekiral, pravzaprav še super! Kraj je sicer temen in poln medvedov, a so še hujše stvari, kajne?

Je pa zato jutro na vrhu Snežnika več kot prekrasno!

Še zaslužena malica, potem pa je počasi treba domov!

Tko, na kratko je bilo tole. Po delih pa bom še kar nekaj časa težil.