Prav radi gremo na morje za praznike prvega maja. Skoraj vsako leto smo še šli!
Letos pa je malo manjkalo, da bi vse skupaj odpadlo. Eno so razmere, predvsem denarne, drugo so obveznosti samih otrok, ki jih sploh ne moreva več nabrat skupaj, tretje pa je cel kup dela doma, ki čaka ravno na take praznike. Kako naj ti ob vseh teh neugodnosti sploh uspe priti na morje, a?!
Težko.
A sva sklenila, da greva vsaj za par dni, enkrat prespat, se malo sprehajat, kaj raziskat, brez otrok. Saj sva lahko tudi kdaj sama, kajne? Po vseh teh letih...
Sva šla najprej v Rovinj, kjer sva si že prej ogledala en luštkan hotelček, a je hotel preveč denarja za povsem neprimerno sobo. Ne, ne, sva rekla, hvala in sva se zapeljala raje malce ven.
A sva že kdaj bila tukajle gor, v tem kotu do Limskega kanala? Ne?
In potem sva se kar vozila in vozila in zašla v nek kamp, kjer je bil celo en hotel. Sicer je ostal v osemdesetih, a za naju je bil čisto dober.
Bil je pa dober tudi za cel kup vseh vrst reprezentanc - sami športniki okrog naju torej.
Midva pa počivat tako, kot sva vajena.
Najprej prvi dan v eno smer, gor proti Limskemu kanalu
kjer sva se kar malo zgubljala in se prepuščala skoraj že poletnim nalivom
kjer po pol ure hudega pranja posije sonce in ti je ponovno vroče
midva pa kar rineva naprej, nazaj, levo, desno, sem in tja.
In na koncu le prideva do kampa, kjer pa ne veva povsem natančno zakaj imajo take varnostne ograje? Je to zato, da ne prideš noter ali zato, da ne morejo ljudje ven? Ograja je namreč kar precej huda...
Je pa tale kamp velik ko hudir in če je povsod takole zavarovan... kje bova midva prišla do Limskega kanala? Eh.
Skratka, za prvi dan sva se nahodila kar dovolj.
Drugi dan pa seveda na drugo stran, ob morju, tja do Rovinja.
Luštno.
Če cel teden hitro mine, potem par dni mine še mnoooogo hitreje. Prehitro.
Bistvo je najbrž potegnit čim več iz takega kratkega dopustka. No, to pa znava. Vsekakor!
Vpiši se