Našo Vitaro zanemarjamo. Priznam.
Sploh avte zanemarjamo, ker so zame preprosto potrošni material in ne naložba za svetlo prihodnost.
Po domače povedano: ma da grejo!
Suzuki nima nič proti temu. Ali se je navadil ali pa je preprosto tak avto. Malo že rjavi od starosti, a kaj hujšega ni.
Je pa zato drugače v čisto dobri fizični kondiciji, kar so mi tudi danes potrdili na tehničnem. Čeprav sem šel tja z ogromnim cmokom v grlu, ker sem se že videl, kako skačem okrog mehanikov. Na, pa mi ni bilo treba. Človek na tehničnem je dvignil palec, jaz sem pa v treh minutah spacal še vse ostalo zraven in pobegnil, da se mi ja ne bi premislil...
In tako mehanika Suzuki ne bo videl še kakšno leto. No, dokler bo vse delalo ok.
Pa še razveselili so me, da dvanajstletnikov ni potrebno več pregledovati na pol leta. No, super, kakšne neumnosti pa res lahko opustimo, kajne?
Čisto drugače pa naš preljubi Renault.
Za en servis, skupaj z menjavo zavornih oblog, me je obral za 560€. In res ne vem več, zakaj hudiča, hodim na original renojev servis. Tiste ploščice, ki mi jih dajo so sicer original, a ponucajo se v pol leta. Zanalašč. Kako, da Vitari še enkrat v petih letih ni bilo potrebno menjat ploščic, pa bremze še vedno čisto solidno primejo? Zakaj pri renoju vsake pol leta? Zakaj moram menjat vsakič celo goro filtrov, ki so - mimogrede - zlati? Kdo pa, hudiča, sploh rabi filtre pri sedem let starem avtu...
Se mi zdi, da me nekdo fejst nateguje. Do konca pa še malo naprej, dokler gre.
In tako sem spet podpiral le evropsko ekonomijo in čisto nič japonske. Kot vedno.