Elektrika

Tale Elektro Ljubljana nas malo zafrkava.

Zadnje čase kar naprej zmanjkuje elektrike. Sploh nedelja popoldan - zvečer jim je všeč. Pol ure, dve, štiri, kakor pač nanese.

Nikoli je ne zmanjka med nevihto, vedno ob lepem vremenu. Zakaj? 

Seveda traja kar nekaj časa, da najprej zadevo opaziš, potem se začneš jezit in si šele po dolgem času rečeš, da moraš pa zdaj kaj naredit! 

Magari napisat blog. Ali pa si vsaj zapisat kdaj jo je zmanjkalo, kje, kako. Vodit listo.

In klicat. Klicat, klicat, klicat. To se ponavadi izkaže za najboljše. Nekomu drugemu moraš naredit problem, mogoče bo imel kaj interesa, da ga reši. Pri zmanjkanju imam problem le jaz. In sosedi. To pa nikogar ne briga...

In tako sem danes sklenil, da začnem klicat. Za vsak izpad bom klical vsakih petnajst minut. No, na pol ure, na manj se mi pa res ne da.

Seveda pa najprej malo počakaš - morda pride takoj nazaj, čeprav to ne bi smelo imet zveze, treba je klicat, takoj!

Potem sem zraven še kuhal in iskal cifro in si zapisoval in me je potem vsaj trikrat ven vrglo - ko sem poslal SMS (WTF?), poslušal petkrat glasek in si zdaj vsaj zapisal celo dolgo jaro kačo, z vsemi tistimi "za to in to izbiro pritisnite to in to..."

In nato končno dobil zvezo! Juhuhu!

"Prosm?" je rekel robat glas vzdrževalca na drugi strani.

"Hm, no, ja, dober dan, rd bi prjavu izpad elektrike u Krtini." sem se kar malo zmedel, ker sem pričakoval tu, tu, tu.

"Kjej?"

"Krtina, Domžale", valjda, kje pa?!

"Zdej bjo že mogl met!" ustreli glas na drugi stran.

"Zdej? Neeeee! Dej..." vmes se moja roka sprehodi do stikala v kuhinji in klak - luč se prižge!!!! "...te no mir. Ups."

"Ups, pa res, se opravičujem! Pa jo res mamo!" uspem še izdavit.

"Dobr..." se še sliši (ali nekaj podobnega) glas na oni strani in že je tukaj tu, tu, tu.

Jaz pa vesel, da je elektrika prišla, jeaaaa!

A v naslednjem trenutku se zavem in... se vidim natanko takole.

Hudiča, jezen bi moral bit, ne pa ves vesel, da je prišlo nazaj! Zakaj pa jo je sploh zmanjkal v prvi vrsti?

In potem sem bil jezen še zato, ker sem se počutil kot osel. Ker so me naredili za osla. In zdaj sem jezen na elektro ljubljana še toliko bolj!

O, cifro sem si zapisal. Vsakih petnajst minut. Najbrž že v nedeljo!

A čem še dopise pošiljat, a?