Pričujoči prispevek je prvi poskus obrazložitve poljubnega dogodka skozi zajete podatke spletnega servisa geoStik. Podatki so zajeti v realnem času, poročilo pa se je naredilo naknadno, po dogodku, na osnovi arhivskih podatkov. Podatki so večinoma pravilni, prerezi verodostojni, vseeno pa tega poročila sam ne bi uporabil za doktorsko disertacijo. Razlaga določenih podatkov je lahko večnivojska, morda pa tudi poenostavljena. Vsekakor ni za uporabo pri življenjsko pomembnih odločitvah.

Pričakovati je, da se bo način poročila spreminjal, da se bo količina podatkov večala ter, da bo sčasoma zajeto vse tisto, kar bi moralo biti zajeto že v začetku.

Zdaj pa konec majhnega tiska in pojdimo na Poročilo!

DEŽEVJE NOVEMBER 2014 

Slovenijo je v začetku novembra prizadelo močno deževje. Razglašenih je bilo nekaj rdečih alarmov, na koncu se za večino države ni izšlo tako hudo, a vseeno je bilo hudo prizadetih kar nekaj območij. Najhuje so jo tokrat odnesli Barje, Loška dolina, Cerknica.

Močno padavinsko obdobje je trajalo od 4.11. do 10.11.

S stanjem voda 4.11. zvečer je bilo še vse v redu, le za Dravo se je zdelo, kot da avstrijci praznijo strugo. Pametno. No, pa morje se je malce razlivalo pri 3m vodostaja...

 

Tudi karta intervencij na 4.11. ne kaže prav veliko delovanja gasilcev zaradi poplav. Zaenkrat še vse mirno. 

 

Že kar drugače je karta stanja voda 5.11. zvečer. V Posočju že kar nekaj naraslih rek, a ne preveč.

 

Gasilci imajo že več dela, intervencij zaradi meteornih vod je 5.11. že kar nekaj!

 

Do jutra 6.11. se narasle vode preselijo bolj v notranjost dežele, v osrednjo Slovenijo. Tudi Drava že dobro poplavlja, predvsem v Dravogradu.

 

Do 6.11. zvečer v Posočju vode počasi upadajo, v osrednji Slo pa se stanje zaostruje. Drava malce upade, a preneha delovati meritev pretoka, na poplave se sklepa po višini vodostaja.

 

Intervencije gasilcev v dnevu 6.11. se selijo predvsem na Koroško, Gorenjsko ter v osrednjo Slo.

 

7.11. zjutraj je stvar v osrednji Sloveniji že nadvse resna. Poplavlja večina rek, barje se hitro polni, Reka narašča in tudi Sava se polni. Drava ponovno še višja, poplavlja.

 

7.11. zvečer je najhuje v južni Sloveniji, pa tudi na barju je že vse zalito, Ig in okoliške vasi pod vodo. Drava upada, Sava poplavlja.

 

Intervencije 7.11. se kar hitro množijo po vseh predelih poplav.

 

Stanje voda 8.11. zjutraj - vode se v večini umirjajo, a ponekod še zdaleč ni končano!

 

Stanje voda 8.11. zvečer, večini gre na bolje, ponekod pa podtalnica kar še narašča, za te kraje še ni počitka!

 

Intervencije 8.11. so ponovno razpotegnjene večinoma čez osrednjo Slovenijo.

 

Vode 9.11. zjutraj - večina je že pozabila na poplave, na Barju in v Loški dolini pa se še vedno borijo. Voda narašča.

 

Intervencije 9.11. so večinoma zaradi naraščajoče podtalnice. Še vedno veliko dela za gasilce.

 

S stanjem voda 10.11. zaključimo. A še na ta dan ponekod podtalnica narašča in za nekatere teh poplav kar noče biti konec. Ljubljanica še vedno v pretoku obsežnejših poplav. Padavinsko obdobje se z majhnim premorom nadaljuje in pričakovati je, da bodo nekateri kraji spet poplavljeni - Brkini, Cerkniško, Loška dolina...

 

Glede na amaterske vremenske postaje, je v navedenem obdobju padlo ogromno padavin. Posočje seveda vodi, a tam so navajeni velikih količin, medtem ko osrednja Slo ni vajena takih številk. Na vzhodu padavin bore malo. 

Gasilci in vsi ostali, ki so pomagali, so imeli v teh dneh ogromno dela - veliko točk na zemljevidu pomeni po več intervencij zaradi poplav, saj so bili nekateri kraji, kjer je bilo vse narobe in so morali gasilci pomagati skoraj pri vsaki hiši. To je ponekod zavedeno kot ena sama točka.

Za primerjavo - toliko intervencij zaradi poplav je bilo v celem letu 2014 - prav veliko te dežele pa ni ostalo nepoškodovane:

 

Stanja rek med dogodkom:

Iška, Iška vas - pretok (modra), vodostaj (zelena) - hiter odziv na padavine:

 

Ljubljanica Moste - zelo počasno praznjenje po končanju padavin:

Sava Hrastnik - še bolj počasna v praznjenju, zelo visoko, kar nekaj poplav ob največjem pretoku, zaprte ceste ob Savi:

Soča - hitro prilagajanje padavinam, hitro praznjenje:

 

Reka Trpčane - hitra odzivnost, tokrat zelo, zelo visoka povratna doba:

 

Drugi podatki

Kako pa se obravnavani dogodek vidi skozi nekatere druge podatke? Imajo ti podatki kaj skupnega ali ne? So dogodki porazdeljeni enako kot obravnavani dogodek? Vplivajo en na drugega?

Vsekakor lahko rečemo, da nekateri da, nekateri ne. Za kaj več bi najbrž potrebovali bolj podrobno razčlenitev, več podatkov in več poznavanj odvisnosti.

Prometne nesreče v obdobju - so geografsko porazdeljene podobno kot same poplave?

 

Zastoji v prometu. Tu prednjači Ljubljana, dež skoraj vedno vpliva na količino zastojev:

 

So pa zaprte ceste sigurno geografsko enako porazdeljene kot poplave. Kar nekaj cest je bilo tokrat zaprtih zaradi poplav.

 

Med prejšnjimi podatki smo pregledovali le intervencije glede poplav. Vendar pa je potrebno pri močnih padavinah pogledati tudi plazove in udore:

 

So na takšne padavinske dogodke lahko vezani tudi potresi? Od 4.11. do 10.11.:

 

Kaj pa radioaktivno sevanje? To je bilo ves čas v mejah normale, razen pred začetkom obdobja - 4.11., ko je pri Novi Gorici prebilo opozorilno vrednost, kar se sila malokrat dogodi... Morda iztočnica za kakšno teorijo zarote?

S podatki geoStik-a se torej že zdaj da narediti veliko in še več. Podatkov se nisem trudil preveč razlagati, naj govorijo po svoje. Najbrž bo tako vsak posameznik videl kaj svojega, a tako je tudi prav. Razlag je pač zaenkrat lahko več.