Na Tolsti vrh smo šli eno nedeljo, skupaj z domžalskimi planinci.
Je treba malo pripravništva delat. Pa tudi drugače je luštno!
Prav veliko nas ni bilo, začeli pa smo na Gozdu.
Gremo najprej počez na Tolsti vrh, pa potem čez Kriško dol, smo si rekli.
Tisti dan je bilo sicer lepo vreme, a kar mraz. Kar je bilo še dobro, ker pot je bila dodobra poledenela. In to čez tiste strme trave, ko so se mi spet šibila kolena...
Dereze so k sreči dobro prijele, ne vem pa, kako bi bilo bolj popoldne, ko je najbrž ves tisti sneg postal mehak in je sigurno mnogo bolj drselo. No, pri nas je bilo še vse trdo ko kamen in mogoče mi je bilo zaradi tega malce bolj toplo pri srcu. Kako nekateri v takem zmorejo brez derez, mi je čista fantastika.
Ne vem kako hitri nismo bili, do vrha smo porabili ravno toliko, kot je markirano - 2h.
Pa nisem imel kaj veliko časa, zato tudi slik bore malo. Še Helena je bolj malo slikala. Gor na vrhu in grebenu pa je še malo pihalo, tako, da smo se bolj skrivali na sončnih legah. Tam pa je sem in tja prav žgalo!
Na Kriški smo si privoščili še nekaj za pit in jest, nato pa še gasilsko s Tolstim v odzadju (madonca daleč zgleda!):
in smo že bili doma. Skoraj, no.
Tak, umirjen in super izlet. Ko sva bila enkrat že ob dveh doma.
Pravzaprav povsem neverjetno.
Hja, na Tolstem sem bil pa tokrat prvič. Jupijaja!