Včasih se tudi v naših krajih najde kak zanimiv običaj.
Zadnjič enkrat sva namreč slišala, da je na Sv. Mohorju v naši dolini na prvo nedeljo po Veliki noči enkrat ful zgodaj zjutraj maša. Skupaj z muzkontarji in veselico.
Zgodaj zjutraj?! Muzkontarji, veselica?
Tole moramo pa it pogledat!
In tako smo trije vstali ob pol petih, se zapeljali do Prikrnice, kjer so nas natulili vsi vaški psi in se zapodili v trdni temi proti Mohorju. Pojma nismo imeli ne kdaj je kaj, ne kaj sploh bo.
Že samo to dejanje je bilo vrhunec dneva. Ko se sredi črne hoste zaveš, kaj hudirja pa ti počneš tukajle? Še dolgo smo premlevali vso to štorijo - kam pa sploh gremo?
Ampak zadeva je bila povsem resnična.
Pravzaprav je bila kar maša, s presneto veliko ljudi
in tudi čisto pravi muzkontarji iz Moravč
Pri maši nismo ostali, zato tudi nismo izvedeli ali je kak žur kasneje. Sicer pa ni ravno zgledalo, da bodo kaj imeli, čeprav nikoli ne veš...
Še spust do avta, ko se je ravno svetlo delalo
potem pa je bil pred nami en DOOOLG dan! Tam nekje ob 11h smo že vsi mislili, da je ura najmanj 16h.
Evo, če komu manjka ur...
Tamauček tudi pomislil ni, da ne bi šel zraven. Mora probat vse neumnosti.