Murter

Se zgodi, da gremo sem in tja tudi na morje.

Najbrž gremo večkrat, kot napišem, ker itak pišem le še o hribih. Heh. Pa naj tokrat tudi malo o morju.

Ker je bilo luštno in pravzaprav nekaj drugačnega, kot smo vajeni! Tokrat smo namreč zdržali na enem mestu toliko časa, da nisem verjel, da se to da! Oooopa!

Najprej smo bili par dni v Biogradu, pri prijateljih. Se vozili s čolnom

kar nekaj plavali

eni uživali v večerih takole

drugi pa malo drugače:

Potem smo se pa premaknili za ne prav veliko kilometrov proti jugu. Tam sem dolgo časa nazaj že bil, 30, 35 let nazaj. Se mi zdi, da je bilo popolnoma enako. Nato smo tu bili tudi nekih deset let nazaj, a nam ni bilo takrat prav nič všeč. A tokrat smo dobili tak prostor, da ni bilo pomišljati! Tale bo naš!

Čisto na samem, daleč od vrveža, daleč od vsega, tudi od avta. A ravno to potrebujemo tokrat!

Lastno plažo in mir.

Seveda ni šlo tako gladko, da bi kar naprej samo gledali. Sem in tja se obnašamo kot pravi Slovenci. Torej lezemo v vsak hrib, ki se nam najde na poti.

Iščemo zapuščena smetišča in se pridušamo, kakšni neki so Hrvatje in pri tem veselo pozabljamo na vsa naša odlagališča!

Borimo se s škržati, ki jih je letos ogromno, poleg tega pa so vsaj še trikrat bolj nerodni, kot so to že po naravi. Moramo prav pazit, da nas ne sklatijo!

Malce slabše vreme takoj izrabimo za obisk mesta Šibenika

pojanja po stopnicah

slikanja mesta z vseh koncev

obisk trdnjave

nato pa spet v kamp nahranit našo grlico

Vreme ni ravno kar naprej lepo, enkrat celo dežuje in je tako mraz, da si kuhamo čaj! Na morju!

To, da je ponoči tako deževalo in treskalo, da sem bil buden skoraj celo noč, raje izpustim. Je potem vsaj burja prijela in ni bilo več take vročine. Nam čisto ok, ker smo bili skriti v zalivčku! Ali pa smo iskali druge, še bolj oddaljene in skrite zalivčke! Obisk pač pada z oddaljenostjo od ceste in hiš.

Pravzaprav vseh šest dni, kolikor smo zdržali, nismo delali prav nič. In ja, morda bi lahko to še kdaj pre-trpeli, kaj? 

Takale je težka in naporna in ni za vsakega!

Heleni se tako ali tako dogaja, meni pa se najbrž tudi bo. Prej ali slej, kdaj pa se še ni...

Najhuje od vsega je zdržat brez piva. Pa ne zaradi piva samega, ampak zaradi tega, ker so domačini končno pogruntali, da imajo pivo v hladilniku! In zdaj imajo na hektolitre ledeno mrzlega piva, radlerja in podobnih neumnosti iz piva povsod. Pa seveda nič drugega. 

Še se spomnim časov, ko si moral imet peklensko srečo, da si našel pivo v hladilniku. Pa še potem nisi bil siguren, da bo res mrzlo. Še nedolgo nazaj sem se s tem boril... Evo, zdaj pa spet, z druge strani tokrat.

Ja, trpljenja, ja.

Ko doma pospravljaš, šotor in oprema zgledajo hecno. Nekako ne pašejo v to okolje...

Ma ja, luštno je bilo! Saj smo bili na morju, ne?!