Moj peti Formaraton!
Niti ni slabo, kajne? Da toliko časa zdržim pri eni prireditvi.
Pa niti ne vem zakaj. Tudi Helena me sprašuje zakaj neki se tega udeležujem? Po pravici povedano nimam niti najmanjšega pojma. Lahko bi ponudil več odgovorov, a najbrž ne bi bil noben povsem resničen ali verodostojen. Zadeva je - kot vedno - kompleksna in najbrž ima kaj opraviti z borbo s samim seboj, z egom in s temi notranjimi rečmi torej.
Lahko pa tudi rečem, da je enkraten trening na začetku pomladi, ki me pripravi na Primoža in na ostale izzive, ki bi jih v letu rad opravil. Ker sem popolna lenoba, je edini način pač prisila s tem, da se nekam prijavim in potem skušam preživet.
Se borit. Sam s seboj, seveda.
No, osem Krtov se nas je tokrat borilo!
Tekel sem 7:52h, v zadnji krog nisem hotel it, je treba kaj prišparat za naslednje leto, vedno manj je prostega prostora za moj +1 rezultat, vedno manj.
Ker sem vestno beležil bruto/neto čas v startno/ciljnem prostoru, sem lahko nameril vsega skupaj le slabe pol ure počitkov! Neverjetno, ves ostali čas sem se pojal po progi.
Po mojem sem eden najpočasnejših (ne)tekačev tega sveta. Večina bi še hodila hitreje... Ojej.
Pa kaj bi se sekiral, letos sem imel šest krogov dobrega pomočnika, ki mi je pomagal razbijati monotonost.
V njegovo obrambo, da je naredil enega manj, kot lani, naj povem, da je dopoldan še veselo tekmoval v košarki, zabil tri koše in se pojal po velikem igrišču kar dve tekmi. Torej mu lahko za pretečenih šest krogov (dvanajst kilometrov) kar lepo čestitam!
Skupaj sva jih pa spet naredila enako kot lani: 35 krogov!
Skrajno vesel sem bil tudi Helene na koncu, navijanje in lep sprejem je zlata vredno! Hvala!
Krti smo bili letos super dobri, le za 20 krogov smo zgrešili 3. mesto! Po mojem je bila to ena redkih šans, ko bi lahko ujeli stopničke! V vsakem primeru vsem čestitke! 385 kilometrov je presneto dober rezultat za osem težkih amaterjev!
To KRTI!!!
Torej.
Do sedaj sem se v tem prispevku prav zavestno trudil napisat nekaj povsem drugega kot prejšnja leta.
Vendar pa je resnica veliko bolj preprosta, pravzaprav povsem banalna! V bistvu bi lahko vse, res vse!, povzel, enako napisal, kot lani!
Dva pripravljalna teka, brez vedenja, koliko krogov sem naredil lani, brez bolečin, miren tek, tekaške superge, enaka količina hrane in pijače, ogromna torba oblek, ki jih spet nisem potreboval, +1 rezultat ter seveda oguljena stegna!
Vse popolnoma enako.
Madonca se nekaterim vrti življenje, kar verjet ne moreš!
Malo me res bega tole. Kako je lahko skoraj vse popolnoma isto?
8h, 56km, >1000 višincev, 29krogov, +1 krog torej. Spet. Lahko sem vesel ali pa žalosten, dejstvo je, da počasi, res zelo zelo zelo počasi, le gre naprej.
Če povzamem: bila je ena velika matrarija in bilo je super. Vse naenkrat in vse posebej. Formaraton v svoji osnovni obliki. Točno to, kar od njega pričakuješ. Nič več in nič manj. Daleč stran moraš it od sebe, da lahko prideš spet nazaj.
Rado in Rajko, pogrešal sem vaju, toliko da vesta!
Še moja tabelica, ki počasi raste:
km | 2009 | 2010 | 2011 | 2012 | 2013 |
10 |
1:28 |
1:10 |
1:20 |
1:08 |
1:10 |
22 |
3:12 |
2:41 |
2:55 |
2:40 |
2:40 |
42 |
/ |
5:19 |
5:47 |
5:30 |
5:33 |
50 |
/ |
6:27 |
6:50 |
6:39 |
6:48 |
Moje Formaratone 2009, 2010, 2011, 2012 in 2013 je omogočilo podjetje Forma F+ in spadajo pod tek dobrodelne narave! Rezultati za letos tukaj. Lanskoletne želje sem se držal, +1!