Če doma nimaš več televizije, je včasih lahko tudi malce nerodno.
Naprimer, ko je eurobasket in naši norci prilezejo v polfinale!
Seveda se prej pripraviš, pridobiš naslove in kanale in vse, kar je treba. Da boš lahko polfinale pogledal prek interneta, ne?
Prvi dve minuti tekme je mir, vse kaže, da bo tole super večer!
Aha! Japajade.
Najprej crkne prvi kanal. Ok, vemo, kako to gre, gremo na drugega. Hop, pa crkne tudi ta. Pa tretji, peti in n-ti. Rusov si pa nisi nikamor zacahnal in konec tretje četrtine že obupaš nad vsem. Ugasneš in gledaš samo rezultat na stavnicah.
Presneto!
Dokler se Helena ne razburi in sta v minuti oba oblečena in pri sosedu, v gostilni, pred tvjem.
Zna biti, da bom pri finalu bolj previden in bova šla raje že prej kar direkt v gostilno.
Mnogo prej, ker bo treba dober plac zasest!
P.S.
na dan finala smo pa dobili po pošti čisto ta prave vstopnice! Ha, ne bo treba v gostilno!
Pri navijanju me je skoraj je pobralo, saj ponavadi ne morem gledat niti tekem U15, ko igra Tamauček, kaj šele finale...