Obeti so dobri

by piskec 23. januar 2009 16:08

Danes je petek in pred nami je vikend.

Obeti so torej dobri. Vsaj začeli so se precej dobro.

Danes s pivcem po službi. Oh, kako sem tole rabil.

Potem smo šli k Mgan po Šoblne. Oooooooh, že zgledajo za dol past... Zraven je pa naš župan o vodi razglabljal. Edina napaka je bila, da nismo pira naročil.

Zdajle pečemo krvavice. Mljaski, ne moreš falit.

Telovadnica, basket, gremo mal noret, da gremo lahko potem brez skrbi na pivce.

Jutri zjutraj - a se mi bo daaaaal? - se bom matral na Murovico. Ob 7h. Če preživim prvih petnajst minut, bom ves ostali čas užival!

Popoldan gremo do LD Sela, v bližino Črnivca, pedenat moje člane - VII. Srečanje ZEVS!

Če nas zasneži, nas ni dol, z 900m. Najbrž ne bomo kidal, se bomo samo kepal. In Užival.

V nedeljo zjutraj ponovim sobotno jutro. Mi bo uspelo??? Vsekakor je treba tole malo večkrat počet. Ne smemo biti leni!!!

V nedeljo popoldan spim in kaj dobrega jem. Sicer je pa vseeno, to je še tako presneto daaaaleč!

Dogaja se pa, moram priznat!

Tags:

Dioniz

by piskec 21. januar 2009 14:16

Ah. Kakšni prelepi spomini...

Pivo, čik, lepo in toplo vreme, klopca, prekrasen večer, posedanje.

Čist prava uživancija.

 

Tags:

osebno

Murovica, Cicelj, Miklavž

by piskec 20. januar 2009 14:35

V nedeljo smo šli s Krti.

Lep izlet! Še posebej zato, ker že dolgo nisem nikamor šel. Ha.

Začeli smo kar v Zalogu, pri Sokliču. Na domačem dvorišču takorekoč. Kot vedno za začetek leta - gremo vedno peš v okolico.

Tako lepo, v gosjem redu po snegu.

Na Sv.Trojici smo ena, dva, tri. Malce šnopčka, da ne bo prehlada!

Predsednica pozvoni za srečo vsem Krtom v letošnjem letu - zvonček na vrhu Murovice:

zato se lahko vsi pomirjeni podamo naprej novim izkušnjam naproti!

Na Ciclju mora bit skupinska, ker je pač najvišji kucelj v našem hribovju. Jaz dobesedno upoštevam željo fotografinje: pridite bližje. Napopam se ji skoraj na nos.

Eh, potem je pa tu že Sv. Miklavž. Tri urce hoda pa smo že tam!

Še obvezni krofi s Trojan, čajček in super šnopček iz jagod pri Mežnarjevih! Če ste lačni, žejni ali pa tudi če ne - pejte tja jest. Se vam bo splačal, se mi zdi. Če ne drugega, arcnij imajo kolikor hočeš, pravzaprav prav toliko kot prijaznosti!

Ko pa smo bili že toliko pridni, smo jo mahnili pa še kar peš do Moravč. Kaj se pa zamudimo, 50 minut! Potem pa smo imeli dost in nas je pobral avtobus.

Povsem jasno sem bil navdušen nad izletom, še najbolj pa nad tem, da nisem bil prav nič zmatran! Kakšna razlika od pred treh let, ko sem komaj prisopihal na Murovico... No, vsaj nekaj napredka!

Saj bom dal GPS track poti, a ga še od sobote nisem naredil. Lenoba lena! Pride, ne obupat.

Cel galerija pa tukajle.

Tags:

domači kraji

barcamp Ljubljana 2009 - poročilo

by piskec 19. januar 2009 11:47

barcampa sva se seveda udeležila. Imela sva nekaj pomislekov, pa sva vendar zbrala dovolj poguma, da sva tudi midva predstavila svoje zadeve.

Pomisleki so bili predvsem v smeri - ali so najine predstavitve le brezsramna reklama ali ne? Kar nekaj časa sem - vsaj jaz - o tem premleval, a sem na koncu ugotovil, da temu ni tako. Konec koncev je potem čisto vse brezsramna reklama in potem nikamor ne pridemo. Pa še milijon drugih pomislekov je bilo - od tega, ali bo sploh koga zanimalo, pa do tega, ali se bodo noge preveč tresle... Ah.

Saj sva le predstavila tisto, kar delava, Pixno in geoStik. Brez kakšnih olepšav, le navdušena, da imava nekaj za pokazat, tako kot drugi.

Čeprav v veliki meri organizirano ljubiteljsko, so Miha, Jure in Bufo poskrbeli, da je vse teklo kot namazano. Res ni bila tisočglava množica, a tudi za 100+ ljudi je treba kar naprej skrbeti, skakati gor in dol in misliti na tisoč stvari. In to so počeli enkratno, vsaka jim čast! Prav ničesar ni manjkalo, nobenih zamud, nobenih... Skratka, bolje kot velika večina manjših konferenc, na katerih sem bil.

Včasih se sprašujem, kaj počnem med vsemi temi novimi generacijami in ali mi/nama je res mesto med njimi? Prvi slovenski barcamp mi je namreč dal tudi nekaj odgovorov na vprašanja, katera si že dalj časa zastavljam.

Že dolgo časa, slabih dvajset let se ukvarjam s ti. "corporate", "enterprise" računalništvom. To je računalništvo v velikih, bogatih in skrajno (predvsem organizacijsko) zapletenih ustanovah. Stvari se v takih ustanovah odvijajo popolnoma drugače, kot bi se kje drugje. Še posebej finančne ustanove se potem še dodatno razlikujejo. A v vsem tem času, čeprav včasih tudi uživam pri svojem delu (bolj pravilno bi bilo: sem užival), nekako nisem našel stika z večino ostalih računalničarjev. Z nekaterimi seveda da, vendar z večino ne. Kot, da ne bi spadal v ta svet. Pa ne samo zato, ker bi me ta svet zapiral ven, nikakor ne. Prej zaradi samega sebe. Prej zaradi umikanja, nestrinjanja.

Totalen razkorak se je pokazal pred letom/dvema, ko sem na tridnevni konferenci obiskal natanko eno predavanje! Pa sem vseeno lahko naredil popolno obnovo večine... Pa ni bilo to zaradi same obnove ali zaradi tega, da bi vse vedel, temveč iz povsem drugih razlogov. Enterprise zadevščine so posebnega tipa, temu pa se prilagajajo tudi podjetja, ki jim strežejo, ki z njimi služijo. Vsi skupaj pa se enim in drugim prilagajajo na način najmanjšega skupnega imenovalca. Kar daje posebne in neizmerno žalostne rezultate. Ne vedno, da se razumemo, velikokrat pa.

Tokrat je bilo vse povsem drugače.

Entuziazem, strast, volja in veselje se je zrcalilo v vsakem predavanju. Zadeve se počnejo zaradi sebe, ne (le) zaradi denarja. In to se kaže navzven v zelo navdušujoči obliki. Prav zato sva bila tudi sama zelo navdušena, celo vesela, da sva sodelovala. Tudi to, da sta bili najini predavanji precej slabo obiskani, nama ni ugasnilo veselja. V vsakem primeru je bil to za naju velik zalogaj, ki sva ga uspešno izpeljala.

Imela sva tudi precej dobrih razgovorov, dobila milijon idej, napotkov, usmeritev, spoznala zanimive ljudi, se kvalitetno pogovarjala, se imela pravzaprav povsem fino fajn.

Kaj pa bi si človek še želel drugega?

Skupnosti so zanimive stvari in svet je mnogo bolj prijazen skozi njihove oči. Mladi so danes polni idej, nek nov veter je zavel. Ali pa se samo meni tako zdi... Vendar je razlika očitna, očitna je želja po sodelovanju, ne po skrivanju in zafrkanciji, očitna je želja po deljenju in vzajemni rasti.

Ali pa sem samo naiven. Vendar ostajam romantik in se ne dam, v človeka verjamem. Upam pa le, da se ti, danes mladi, ne bodo spremenili v take, kot smo mi, ko bo prišel njihov čas. Ker tudi mi - starejši - smo nekoč bili drugačni. Mladi. Smo bili takšni kot so mladi danes ali ne? Tega na žalost ne znam (raz)ločit.

Slike pa tu.

Tags:

tehnika

Zapuščen

by piskec 18. januar 2009 20:27

Prav nihče ni rad zapuščen.

Ves sam, nikjer nikogar, le ti in cel svet, ki se vrti neobremenjeno naprej.

Morda pa tudi avtom ni vseeno.

Čeprav še čisto dobro zgleda, se mu je sredi parkirišča še plug ognil.

Tags:

barcamp Ljubljana 2009

by piskec 16. januar 2009 11:57

Jutri grem tudi jaz na barcamp Ljubljana 2009.

Pravzaprav greva kar oba, Helena in jaz. Helena naj bi predstavila Pixno, meni pa je ostal geoStik. Za predavat. Predstavit. Se pogovorit.

Ko se samo spomnim, kako sem zamrznil zadnjič na ARSO in koliko časa bom še moral prenašat zafrkancije na ta račun... ej, jej. Me kar malo prime, da ne bo kaj podobnega jutri! Ker nič ne pomaga, saj vem, vse vem, vendar pa se take stvari zgodijo, ko se zgodijo. Kar naenkrat. Ko jih najmanj pričakuješ. Najbolj se tega rešiš in obvaruješ, da veliko predavaš in nastopaš. Ampak tega jaz ne delam veliko. Vedno sem mislil, da bi najrajši delal v drugi kleti, kjer me nihče ne vidi ne sliši. In obratno.

Pa sem se vseeno opogumil in bom predstavil zadevo. Kakor sem v začetku tega tedna razmišljal - ah, saj bo časa zmanjkalo, pa se bom lahko izognil predavanju -, je zdaj malo drugače. Zdaj bi bil najbrž že kar malo razočaran, če mi ne bi uspelo geoStika predstavit. Zanimivo, kako se pogled na zadeve skozi čas spreminja!

V začetku se mi je zdela moja predstavitev popolnoma zgrešena. Danes je že tako, da mi je trenutno ful všeč. Bojim se le, da bo jutri spet popolnoma drugače in mi bo spet zgledala povsem mimo.

110+ ljudi.

Naj grem domov vadit pred špegu, al kaj?

Tags:

Drugi načini uporabe

by piskec 15. januar 2009 19:58

Ponavadi je tako, da je lenoba gonilo napredka.

Ker se ti nekaj ne da, narediš kaj popolnoma drugače.

Kot naprimer tukaj:

Hm, ali pa je to umetniško delo? Težko vedeti.

Je pa res, da je povsem drugačen način uporabe.

Tags:

Išče se...

by piskec 14. januar 2009 09:55

Če ga slučajno kdo vidi, naj ga usmeri še v naše kraje!

Lahko je tak, lahko pa tudi malce drugačen, važno je, da kaj počne. Na žalost so se danes nekam porazgubili.

Če sem se že v službo vozil eno uro in pol, se pa ne bi rad tudi nazaj toliko časa. Zato bi prosil, da ga usmerite v krtinske konce. Če ga slučajno vidite, ok?

Ampak res, zjutraj sem dal celo dvakrat v drugo! Kaj je letel!!!

UPDATE 1:

Okoli 12h je po Šmartinski prihrumelo kar pet plugov! Ves vesel, ker gredo v pravo smer - proti Krtini, sem skoraj zaplesal. Pa so me razočarali, čez pet minut so pridrsali nazaj, proti centru. So bili zgleda kar ljubljanski.

UPDATE 2:

Ob 12:50 je prihrumelo po cesti kombinirano vozilo (en tak traktor, zamrežen in s plugom spredaj). Zgleda, da se je izgubil.

Ni ga še bilo nazaj.

Tags:

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS