Nova igračka.
Navdušenje je ogromno, nikoli še kaj takega pri nas. Zato nisem zdržal in sem moral slikat vsak korak. Sem skoraj naredil eno tako, unboxing zadevo. No, skoraj.
Seveda pa ne pričakovati, da je to kak profesionalen pregled. Je le zapis amaterja, navdušenega amaterja.
Pa pojdimo po vrsti. Najprej sem dal en kup denarja. Cel kup denarja, ampak skupaj s Heleno sva imela veliko željo že dolgo, število izgovorov pa se je počasi manjšalo, dokler se ni vse skupaj prevesilo v to, da sva nekega lepega popoldneva domov pritrogala kar dve škatli.
Čeprav sva šla najprej le po eno škatlo, pa potem tiste niso imeli in sva zato dodala še kupček cekinov. Sicer so bili cekini zabeljeni s popustom, ki je šel od 5 pa do 8%, v sorazmerju z dolžino najinega premišljevanja. Na koncu seveda nisva mogla reči ne. Ah.
Skratka, dve škatli. Takšni, pravzaprav enaki:
Najprej odprimo prvo škatlo, tisto, za katero sumimo, da ni glavna - glavne dobrote puščamo za konec:
Ah, torbica, zavita bolj, kot karkoli drugega. V take, zanimive, napihljive reči. Nikonova torbica.
Pa še nekaj pade ven - dvakrat po dva giga. Zakaj dve, mi ni ravno jasno, ampak ok, ne bo škodilo:
Prva škatla je tako prazna, prav veliko ni v njej, kajne? Je pa zato zastonj!
Druga škatla ni zastonj. Zato naj bo v njej malce več. Prosim?!
Ah, Babuške! Škatlici v škatli. Le koliko me jih še čaka? Ampak vsebina pa bo že bolj prava, čeprav le dve škatli!
Grem na ta večjo, prsti me srbijo, malce neučakanosti se kaže tukaj okrog.
Odprem ta večjo:
in ven padejo tokrat kar tri škatlice! Tri!
V prvi ni nobene škatlice več. Le polno robe - kabel za napajalnik, usb kabel, baterija, a/v kabel, napajalnik, pašček, pokrov za okular:
Opala, počasi bo šlo zares! Druga škatlica - vrečka (težko je reči torbica) za objektiv in tisto proti soncu (kako se sploh temu reče?):
In še gospodi objektiv, Nikon 18-105mm VR + polno drugih oznak. Moj prvi objektiv, ojej. Heh:
In kaj nam da tretja škatlica? Ja, seveda, tokrat je to glavna stvar! Končno, roke se že kar malo tresejo...
In še od zadaj, še z zaščitnim pokrovčkom, ki najbrž še dolgo ne bo šel dol. Da se ja ne bi kaj umazalo.
Na koncu ostane še ena - zlata - škatlica, za tisti ta-dolgi objektiv! Nikon 70-300mm VR. Verjamem, da tole fotografom ni nič posebnega, ampak jaz pa že gledam za orožnim listom...
Eh, zadeve so zdaj zunaj, radovednost je potešena, ročice se malo manj tresejo, bitje srca se umirja. Na mizi pa ostane razdejanje:
Najprej je seveda treba dat baterijo polnit. Grrrrr. Zato pa ostane nekaj časa, da si lahko bolj podrobno ogledamo tudi kaj manj zanimivega, naprimer papirje.
Cel kup njih, v roke pa vzamem ta najdebelejšo knjigico, mater, koliko navodil, toliko, da jih grem pomerit:
Debelina me kar malo impresionira, tisto, kar pa piše na prvi strani pa niti ne. Ejej, kaka neumnost, najbrž povsem po nepotrebnem! Kako tega ni nihče opazil, preden je šlo v tisk? Ali pa je le to množinska zadeva od Navodila, ker jih je pač toliko?
Dodatkom se tudi tokrat ni možno izogniti. Da kupu cekinov dodaš še eno majčkeno cekinov, ampak nikakor ni ne predstavljam, da s tako makineto nekam prideš, potem ti pa baterija crkne. Blamaže.
Saj sem bil goren'c pa sem kupil ponaredek. Najbrž ni najbolj pametna ideja, ampak cekini, cekini!
Dobro sem se držal skoraj do konca, le čisto na koncu me je zjezilo tole:
Pri vsem tem denarju? Trial verzija? Super ideja. Toliko super, da sem šel takoj na astalavisto. Grrr.
Malo sem bil že izmučen, ne fizično, psihično, od vsega novega! Možnosti in načini uporabe so se sprehajali po moji glavi, predvsem pa vprašanje: kdo, hudiča, bo ta cegu nesu gor u hribe???
Odgovor je seveda kot na dlani: jaz! In to z nasmeškom na obrazu! Za ta denar tudi po vseh štirih, če je treba.
Zdajle, po parih dneh uporabe, sva še vedno zadovoljna. Res pa je, da ga nisva še niti dobro uporabila, saj ne pomolimo nosu iz hiše. Brrrrr.
Saj se bo našel čas, ko ga pretestirava po dolgem in počez. Prepričan pa sem, da nama bo prišel še presneto prav, saj našega starega Sony-a počasi jemlje vrag. Zato tudi ne bo povsem veljal prvi stavek tega zapisa. Ne bo samo igračka.
Dobrodošla doma, zverina.