Takole se mi vozimo po avtocesti od Ljubljane do Domžal. Vse lepo, vendar gre kolona na levi precej bolj počasi od mene.

Kaj, hudiča, naredit? Jih naj prehitevam po desni ali naj zmanjšam hitrost? S tem imam večne težave, na koncu mora človek celo na bremzo stopit. Ampak bognedaj, da bi kdo zapeljal na desni pas, ne, ta je namenjen samo luzerjem, počasnežem in podobnim cepcem, kot sem jaz. Vsi so hitri, vsi so zmagovalci!

In potem se sprašujemo, kako je lahko skoraj čisto vsak dan nesreča na avtocesti, tam okrog Šentjakoba. Ampak res skoraj vsak dan. Pa se mi zdi kot, da smo totalni bebci. Vsak dan isto, mi pa kar veselo tresk, tresk. Ni za verjet ampak en je bolj prefrigan od drugega, en je bolj močan, bolj sposoben. Vsi drugi so počasneži in luzerji. In potem stoji kolona do Domžal.

Jaz, preprosto, ne morem verjet, da smo toliko za luno. Kultura vožnje je totalno na psu. Vsi s(m)o odlični vozniki, zmagovalci v tem življenju, kaj?

Eno veliko Sr*nje...

Ker si je nekdo zaželel še Vremenske Napovedi ZEVS združenja v grobi obliki, sem zadnjič še na hitro naredil en mali XML-ček.

Z njim lahko dobite podatke v grobi obliki in si oblikujete svojo Vremensko Napoved, če vam že vse ostale oblike niso všeč.

Link je takle, ven pa dobite pa nekaj takega:

Dimnik napreduje. Počasi, a vztrajno! Ker se je izkazalo, da se v steno vse zvrta tako, da je luknja ogromna, smo morali poseči po hilti masi. Karkoli že to je...

Saj se lepo vidijo tisti štirje neuspešni poskusi nameščanja nosilcev.

Ampak brez Francija tega vsega ne bi naredili. Bogve kako bi bilo, če nam ne bi pomagal? Jaz nisem mojster.

Še malo, še malo... pa se bomo greli. S 1. na 2. 11. prihaja ohladitev. Bo treba probat!

Danes je bil tak lep dan. Pa smo pospravljali klet. Žal mi je vseh pajkov, s katerimi smo postali že skoraj prijatelji. Včasih so prišli pogledat, kaj tipkam, včasih pa so hoteli pogledati kakšna je kava. Vedno nekje okrog.

Zdaj pa vse prazno, čisto.

Samo, da mraz malo pritisne pa bo spet polno živalstva v tej naši kleti. In spet bo vse živo!

Eh, dva, tri-krat na leto pa je treba malo pospravit, kajne?

Taborniški Haloween na Dobu. Letos ni bil tako dober kot lansko leto. Ampak buče pa kostanj pa so bili.

Tadeja je zaradi bolezni doma, Mitja je imel šolski ples, samo Flori se je letos zadeve udeležila.

Danes sem šel sam na pivo. Kar že doooolgo nisem naredil.

No, saj ne, da ne bi šel na pivo ampak sam, sam že dolgo nisem šel na pivo!

Matral sem se najbrž okoli pol ure, da sem uspel sploh tole fotkat. Me je bilo preveč sram. Da ne bi kdo mislil, da njega slikam. Jaz sem pa hotel samo pivo slikat...

Pa sem se prej hotel pripraviti, ugasniti izdajajoč zvok in podobno. Na koncu pa sem ugotovil, da se N80 sploh ne da zvoka za kamero izklopit, samo enega bolj kratkega sem dal, poleg tega pa vedno lučka zasveti, ko slikaš. Na, pa sem se moral skrivat. Privacy pa to... Vsi vidijo, ko slikaš. Hm.

No, pivo je bilo dobro, jaz pa sem končno v miru lahko malo razmišljal. Seveda sem imel takoj 504 ideje, zamisli in podobno. O blogu, o krtina.com, o HeliUm in podobno. Kaj vse me še čaka in kako bom vse to naredil. In tako sem odšel s polno glavo. Spet.

Danes sem pa res zgovoren. Najbrž zato, ker je petek, kaj?

Microsoft je obnovil svoj napis na stolpnici BTC. Še mene je bilo kar malo strah, fanta na dvigalu pa se nista prav nič bala.

Mi je bilo pa delo tistega v dvigalu močno všeč:

Slabo se vidi, ampak povem vam, da je bil prav lepo zleknjen, s kapo in sončnimi očali na glavi. So sončna očala na takem delovnem mestu delovno sredstvo ali si jih mora sam nabavit?

Čeprav... jaz bi samo ležal vznak s kapo in očali. Brez tega, da bi imel koga na dvigalu tako visoko...

Vsako leto pride tale neprijetni - predvsem za denarnico - dogodek naokoli. Jaz vedno pozabim nanj (le zakaj?), naš zavarovalniški agent pa nikoli (le zakaj?).

Ker za našega Espacea letos ne potrebujemo tehničnega pregleda, sem se odločil, da bom izkoristil priložnost in malo preveril javno upravo. Sicer s cmokom v grlu, ker sem čisto na začetku elektronskih storitev že preizkusil pridobiti rojstni list in sem imel trikrat več dela kot če bi šel samo na Mačkovo... A sem si rekel, da je to že daleč in da so bili tisto šele začetki, zdaj bo gotovo bolje.

Na e-upravo sem že dalj časa prijavljen, tako, da mi vmesnik ne dela težav. Vse sem pravzaprav hitro opravil, plačal s kreditno kartico in vse skupaj zaključil prej kot v desetih minutah. Sem pa posebej plačal postavko: Plačilo preko Interneta. HA! Tega pa RES še nikoli nisem videl. Ponavadi dobim kak popust, če plačam prek ineta toda ne pri Javni upravi! Seveda sem si naročil prometno na dom in to striktno v soboto, ker ta možnost tudi obstaja. Kaj mi nuca, da hodim potem na pošto, isto je kot da bi šel na okence, vedno čakaš kot zadnji butelj... Ves zadovoljen z uspešnim postopkom sem bil ves navdušen. Še posebno, ker sem si lahko sprintal listek, ki bi ga lahko v primeru težav molil policaju pod nos.

Prometno je poštar prinesel v petek. Naša pošta ne dela v soboto.

Sreča, da je bila Helena na bolniški, torej doma in je pošiljko lahko sprejela. Če ne bi moral, hop, na pošto.

Ampak Helena ni vedela, da lahko poštarju da v kuverto staro Prometno. Sicer pa ga niti ni imela, ker sem imel jaz avto.

Zato je poštar odšel, meni pa je ostala kuverta, s pomočjo katere naj bi poslal staro Prometno nazaj. Vendar je pri teh rečeh pametno, da ti nekdo da potrdilo, da si ga res poslal, na kar seveda opozarjajo tudi na Portalu.

Torej sem *moral* odskakljati do Pošte.

Ampak ker je šla na pošto Helena in tam čakala pol ure, da je lahko staro prometno oddala, jaz te vrste pravzaprav nisem nič čutil. In zato se mi še vedno zdi fino poslovati prek e-uprave. Heleni pa malo manj...