Perzeidi

Perzeidi so nas letos obiskali v dneh okoli 12. avgusta.

Vroča poletna noč, utrinki, samotni travnik... romantike poln koš!

Seveda sva se s Heleno takoj strinjala, da greva. Tamle gor, na tisti travnik, že veva kateri! Tam *sigurno* ne bo nikogar! Sama bova s prekrasnim razgledom na dolino, kamniške, na vse skratka!

Cel dan sva se tako veselila tega nadvse romantičnega večera polnega utrinkov in skoraj že uresničenih želja! Še fotoaparat pripravim, da bo še na tone dobrih slik, končno enkrat!

Nisva čakala prav dolgo, že malo pred deseto je bilo že kar dovolj temno, da sva šla.

O, travnik je bil samoten, lepo pokošen, razgledi pa - čeprav v temi - enkratni! Dekco ven in ležat in čakat. In špilat romantiko, seveda.

Ni trajalo dve minuti, ko so je v daljavi zaslišal avto. Čez par deset sekund so se zaprla vrata in le še pol dodatne minute je trajalo, da najin travnik ni bil več le najin... Še dobro, da naju niso pohodili.

Eh...

In ker je večina romantike šla s hihtanjem dvojice kakih deset metrov daleč (ki zgleda z ne-samoto nista imela težav), sem potegnil fotoaparat iz torbe, se deset minut trudil s postavljanjem stojala, vse skupaj obrnil v pravo smer, nato pa ugotovil, da daljinec ne dela. Pa ti slikaj utrinke z roke. 

Eh...

Sicer pa... še preden sem postavil stojalo, je bil najin travnik, najin romantično ravnopravšnji samotni hrib, povsem poln. Vsaj deset parov se nas je stiskalo na tistem presnetem kuclju. Pa ravno tega sva morala zbrat?!

Eh...

Ampak utrinki! Zaradi utrinkov sva prišla! Bodo pa vsaj ti krasni! In vse te želje, ki si jih bova zaželela! Juhejjjj! In tako sva ležala na dekci, poslušala vse najine sosede, eni so imeli cel jogi, drugi malco, tretji pivo, četrti... no, saj nočem vedeti... In sva še malo ležala in zaradi vroče noči uživala ob hladu, ki se je vlekel direktno nad tlemi. In še malo...

Ampak utrinki. No... nekaj je bilo, ne moreva reči, da jih ni bilo. Trije, štirje, mogoče je bil en tak, dober, vse ostalo pa...

Eh...

Res je, nisem prav potrpežljiv in kmalu sva spokala, saj druge možnosti sploh nisva imela. Zelo sva morala pazit, da tokrat midva nisva koga pohodila. Svetit naokrog po ljudeh pa tudi nisi mogel, kdo ve, kaj vse bi lahko še videla!

Tako nama je od letošnjih Perzeidov ostalo vso romantično razpoloženje, par črnih in stresenih slik, trije/štirje videni utrinki in en klop.

Ne nujno v tem vrstnem redu.

Eh...