Pametne reči

by piskec 25. februar 2010 08:43

Včasih malo brskam za nazaj...

Sem ugotovil, da povprečno enkrat na leto napišem kaj pametnega.

No, danes sigurno ni ta dan.

Sorry.

Tags:

osebno

Skrbi?

by piskec 24. februar 2010 10:23

Še včeraj sem si razbijal glavo, kako bom na MKM sploh lahko pretekel svojo drugo enaindvajsetko. Namreč, če hočem (moram?) do jeseni natrenirat za maraton ne prav veliko nad petimi urami, potem ni druge, kot da začnem zgodaj, anede?

Ampak začel - trenirat - še nisem in to me malo skrbi. V hribe se ni dovolj podit, bo treba res tečt. Tečt.

Kakorkoli že, težave s skrbmi so se potem včeraj zvečer razblinile kar same. Recept pa je natanko takšen:

  • Najprej greš mal skočit na Murov'co - da gre sitnoba ven, da se mal ogreješ in da svet dobi lepše barve.
  • Potem malo tečeš dol, ker si že fino ogret in je vse okoli tebe luštno in lepo. Še sneg ti ne gre več na živce.
  • Nato zaviješ v gostilno na "enega".
  • Kmalu si že malce glasnejši in delaš super dobre plane. Malo te skrbi MKM, ampak ne več toliko kot prej.
  • Še hitreje postaneš prevzeten in... hop... tvojih skrbi ni več! Kar naenkrat te MKM sploh ne skrbi več!

Enostavno, kajne?

Zdaj si razbijam glavo, kako naj pretečem 36km en teden pred MKM! Jebemti, pa saj to ni res!

Tags:

pr norch

Zvončki

by piskec 23. februar 2010 08:47

O, ja, zvončki so že!

Seveda pa ne še pri nas! Pri nas še vedno sneg leži in ne pusti toploti nikamor...

No, na Krasu pa jih je že vse polno. Na morju jih pa že ni več... Hm, a na obali sploh kdaj so zvončki? Pojma nimam...

Ta vikend sva imela dovolj hribov in snega in mokrote in mraza. Počasi odjuga prijemlje, prijemlje pa tudi nas za bolj toplimi kraji. Do obale ni daleč, pa še študentko peljemo, torej ni problema. Le šest se nas mora za kratek čas zbasat v avto.  Toujouta to pogumno požre.

Res si nisem mislil, da bomo še kdaj vsi skupaj kam šli. Sicer pa smo šli le do Ljubljane vsi, potem smo pa Flori oddali, ta teden je v šoli v naravi. Ostali pa smo jo mahnili proti soncu! Najprej malo pomagati Noni, pojest kosilo, potem pa direkt na morje!

Seveda pa ne moremo kar ostati na mestu, vsaj en dober sprehod se že spodobi! Pa smo šli malo naokrog, pogledat kje študentje pohajkujejo, ko se ne učijo...

V Piranu je bilo polno ljudi. Nedelja, seveda. Najbrž je ponedeljek popolno nasprotje.

Pa vendar najbolj uživajo mačkoni. Vsaj zdi se tako! Njim ni treba lazit naokoli, lepo se spravijo na sončka in dremajo cel dan...

Uf, ko bi jaz imel te živce in me ne bi kar naprej sršeni pikali v rit, jej.

Prisostvovali smo še najhitrejši večerji, kar sem jih videl. V petih minutah je nalovila vsaj deset rib... Tale pa lakote na pozna!

Potem se je pa počasi že zvečerilo, stopit je bilo treba še v klanec, spravit wireless v red in se odpravit nazaj proti snegu, mrazu.

Nazaj smo šli le še štirje.

 

Tags:

domači kraji

Odjuga

by piskec 19. februar 2010 12:02

Pa je prišel tale dež. In bo pojedel ves sneg.

Najbrž bo tudi drug padel, a vseeno: zima se poslavlja, to je enkrat ena.

Ta prvi ptič je že začel med špirovce lest. V dnevu, dveh lahko še kaj naredim, potem bo že prepozno in spet jih bomo imeli v (med?) hiši.

Je pa tudi res, da se snega še ne bom tako hitro znebil, le malo višje bo treba in že se bo vse prijemalo povsod!

Zadnjič se mi je - čim se je pokazalo malo sončka - takoj začelo vse lepit na dereze. Pa sem tam zgoraj pod planino začel padat v sneg kar povprek, kot da bi bil pijan sem se opotekal! Gležnje mi je zvijalo in prav nič hiter nisem mogel bit. Sem se čudil in čudil, kaj je z mano narobe, dokler nisem pogledal pod gojzarje. Heh, ni čudno, z dvajset, trideset cm visokimi stopali pa res ne znam hodit, ni čudno, da se opotekam...

Potem se je to lepilo na dereze kar nekaj časa. Dokler ni bilo že toliko južno, da se je še to nehalo lepit. In je bil mir.

Sicer pa je zdaj čas otrok, njihovih počitnic in tako naprej. Nekaj se trudim delat, ampak ne gre mi najbolje...

Mogoče... mogoče bi bil pa že res čas, da gremo enkrat v naslednjih letih spet v maškare? Naš tamauček je šel dvakrat čez celo vas, v soboto pa še v torek.

Še danes je sladkarije in zapravlja prislužen denar.

Smo že prestari in smo že pozabili kako je?

Saj mi je vseeno, samo da je odjuga... mogoče bom začel še tečt. MKM se bliža, kaj naj grem na 8km???

 

Tags:

osebno

Precep

by piskec 17. februar 2010 11:07

Leto se je komaj začelo, pravzaprav še plana nisem skupaj spacal, pa se mi že datumi križajo...

Pa to ni res! In to meni, ki sploh nisem kak tekač! Pa se moram že odločat.

In to odločanje ni prav nič lahko, vedno namreč koga zafrkneš, pustiš samega ali pa je vse skupaj kako drugače zoprna zadeva.

Lani sem (sva) si zadala, da bo treking liga letos najin prvi plan, datumi bodo fiksni, nespremenljivi, midva pa bova naredila vse, kar se da, da bi se trekingov udeležila. Ampak takoj - takoj! - pade že dilema. Pa bi nekam drugam šli enkrat junija...

Haaaaaaaa. Grrrrrrrrrrrrrrrr. Rajko, najraj bi te kar ugriznil. Vedno poln idej... Ampak takele ideje potem mene trgajo na sedemnajst delov. Kaj naj zdaj naredim? Nikakor se ne morem odločit.

Poleg tega - samo železni in dodatni repertoar trekingov, tekov in prireditev meni zasedeta že okoli 25 vikendov. A? Saj ni čudno, kako pa naj zadeve potem ne strižejo? Saj sploh ni možnosti, da ne bi... Vidim, da bo letos še zanimivo, vendar pa bo vsekakor treba doreči, kaj je bolj pomembno in v kaj se bom usmeril. Biti na vseh koncih je preprosto nemogoče.

Kaj bi sploh rad in kje se vidim?

Ha!, ko bi to vedel, najbrž ne bi vsega tega pisal in tukajle jamral, kako se datumi pokrivajo in kako vsi nekaj hočejo od mene. Problem je pač v tem, da nimam niti najmanjšega pojma. In ga še nekaj časa ne bom imel.

Porkaduš, pa še te zime noče bit konec...

Saj je res lepo in tudi naj ostane po hribih, tule po dolini ga pa res ne potrebujemo več! Saj je vse le črno, umazano in nemarno.

A bo (je že?) odjuga?

Tags:

pr norch

Na klancu za vasjo

by piskec 16. februar 2010 12:03

Pravzaprav je čisto res. Tam na klancu za vasjo je velikokrat precej živo. Sploh pri nas!

Še posebej v teh časih, ko je dovolj snega!

Letos so se domačini kar bolj skupaj vzeli in kmalu so začeli po Krtinskem hribu voziti traktorji

zbirali so se ljudje in sežigalo se je grmovje:

Pravzaprav je bilo vse zelo hitro pripravljeno, še nekaj malega snega je zapadlo tik pred zdajci in je že bilo polno ljudi naokoli...

Imamo celo vlečnico za smučarje, za sankače pa so seveda le noge! Nekaj časa kar gre, potem se pa počasi naveličamo. Dokler pač ni kakšne druge motivacije...

Naleteli smo celo na pležuha in kot je naneslo, ga nis(m)o in nis(m)o hoteli dati stran... Super dobra zadeva! Se mi zdi, da jih bo drugo leto kar nekaj na našem sankališču! Če bo le sneg!

Pa da ne bi kdo mislil, da je tole le en hribček... imamo tudi nočno smučanje! Pa kuhančka, pa šank, pa klobase, pa... Ha, to ni kar tako!

Še par dni potem bo pa vse skupaj odjuga vzela. Še dobro, da je vsaj zdajle sneg, ko so otroci na počitnicah. Se vlečnica kar naprej vrti...

No, jaz sem pa že prehlad staknil, sem premalo vlekel sanke v hrib in preveč šank podpiral...

Tags:

domači kraji

Občni zbor

by piskec 14. februar 2010 12:21

Občni zbor ŠD Krti smo izpeljali v petek.

Dobro in dolgo sva se pripravljala na tole. Še posebej Helena, ker je po štirih letih predala predsedništvo. Zaradi tega smo bili vsi malce živčni, a na koncu se je vse izšlo kot je treba.

Svoj prispevek sem moral dat seveda še sam. Eno kot inventurna komisija - le zakaj sem vedno jaz v inventurni komisiji? Kot drugo pa sem seveda moral stegovat svoj jezik kot nekakšen vodja tekaške sekcije. Na koncu me je seveda strah ko maričko, a priznam, da kar rad kaj povem. Med člani našega ŠD se počutim povsem domače...

Poročilo za 2009 in plan za 2010. Železni repertoar akcij v letošnjem letu... O, tekli bomo kar dosti in tudi drugih akcij bo veliko! Naporno leto nas čaka!

Drugače pa je bila zadeva resna. Kot se za občni zbor seveda spodobi!

Po koncu uradnega dela se je začel bolj sproščen del, pa tudi hrane ni manjkalo. Le polnih skled nisem slikal, sem šel najprej jest, šele potem sem slikal... Kaj čmo, tudi bog je najprej sebi brado ustvaril! Mnjami, klobase in krvavice!

Par otrok je tudi bilo z nami in čisto nič jim ni manjkalo!

Potem smo še nekaj spili in se za naslednji dan zmenili, da gremo v hribe. In smo res tudi šli. V pravem športnem duhu!

Srečno Krti še naprej!

Tags:

Dvojna vloga

by piskec 8. februar 2010 18:06

Bil sem v dvojni vlogi. Bil sem povabljen in bil sem organizator.

Bilo je nadvse luštno, super, enkratno in seveda tudi naporno. Zato se šele zdajle, v ponedeljek, počasi in s težavo prebujam...

Vse se je začelo s tem, da sem bil bolan. No, panika se je začela s tem, ostalo niti ne. Zato sem vso sredo pravzaprav prespal, da bi se ja pocajtal. In mi je tudi uspelo. Hura!

Ker v četrtek je že bilo potrebno iti gor, do koče, pogledat kako in kaj, se zmenit, zakurit, pripravit pač vse, kar se pripravit mora za en tak dogodek. Še malo sva se vozila do Črnivca, vreme je bilo super, le pihalo je kot noro.

Pa se zmenit še v 902, da slučajno ne zmanjka kaj prostora in to je to. Za četrtek bo kar dovolj, vse je pripravljeno, vsi smo v pozoru in čakamo!

Noč na petek ni bila ravno polna spanca. Skozi misli ti roji milijone zamisli, kaj vse si pozabil in kaj vse bi lahko še naredil. Pa pravzaprav nič ne moreš, zadnji dan je zadnji dan in kar je, je.

Lahko le spakiraš,

greš po hrano,  vse skupaj zvoziš gor in upaš, da bo vse ok. Ker robe se potem kar nekaj nabere, take in drugačne...

Medtem pa že v mestu čaka avtobus na prve goste in Helena z njimi.

Midva s Tadejo sva bila tim, ki je bil že v koči in je moral imeti vse pripravljeno, ko pridejo prvi gosti. Par gostov pride celo prej, a to še ni tisti prvi šus. Ko pride večina, ki se mora skozi meglo prebiti do koče, se vsa zadeva šele prav začne!

Kar naenkrat zmanjka panike, saj se ne da prav nič več storiti: to je to! Dolgotrajne in natančne priprave zaležejo, ne moreš verjeti, kako zaležejo! Vse začne teči kot namazano in le par napak se nam prikrade.

Hrane, za katero me je bilo malce strah, da jo bo premalo, je ravno prav! Nekaj še ostane, a to mora!

Golobi letijo v zrak,

puške pokajo,

in vse strelivo se spremeni iz takšne oblike

v parih urah v takšno obliko:

Ljudje se zabavaj(m)o, kuhamo golaž

in ko se dan preveša v noč postajamo vedno bolj razigrani. Snežne skulpture začnejo rasti po okoliškem vrtu.

Nekatere avtobus zvečer odpelje v dolino, vsi se malce bojimo kako bo šlo, ker sneži, vendar je vse ok. Za vse tiste, ki pa so ostali pa se seveda ni za bat: žurali s(m)o ga dobro!

Pa vendar nas to zjutraj prav nič ne moti, da ne bi zagazili v sveže nametan sneg!

Do Črnivca v takemle gaženju sicer porabimo celo uro, smo pa zato potem veliko boljše volje! Škoda le za kakšen sonček!

Na Črnivcu še podoživimo vetrolom 13.7.2008, spijemo par kavic, pa je celotnega dogodka že konec!

To je vedno ta velika svinjarija - vse luštne reči se odvijajo mnogo prehitro! Zakaj mora tako hitro priti konec? Eh... Kakorkoli že, upamo, da so ljudje nekaj doživeli in da jim je bilo vse skupaj ravno tako všeč kot nam!

Helena se vsede na avtobus in jih odpelje nazaj v dolino, jaz jo pa mahnem spet čez hrib nazaj do koče. Tudi samemu mi je pravi užitek spet malce gaziti.

Potem smo še cel dolg dan pospravljali. Helena je pripeljala še Tamaučka gor, da smo ja lahko vse zvozili nazaj. Za en avto je bilo preveč robe. Pa tudi preveč dela za dvoje rok, so bile potrebne kar tri!

Toyota seveda ni Vitara, ki ji sneg ni šel do živega, zato sem se pri njej moral matrat še s temle, da sem sploh prišel s hriba dol:

no, ampak tudi avtomatiki gredo čist lepo po snegu. Če imajo verige gor, seveda...

In ko smo končno proti večeru prišli domov, vsi zmatrani, nas doma čaka še to, da je nafte zmanjkalo! Arghhh.

Zaradi vsega ni prav nič čudno, da smo malce zmatrani in da je šla cela nedelja v pospravljanje in da sva vsaj danes dopoldan zagrizla do Velike planine in se vsaj malo spucala. Tako sem pravzaprav šele zdajle kolikor toliko spet pri sebi. Še dobro za kulturni praznik, anede?!

Tags:

osebno

AVTOR

Blog Podkleteno Nebo pišem Aleš Kermauner. Preko njega skozi osebno opažanje sveta skušam nekaj povedati. Včasih mi uspe, večkrat ne.

ZADNJE S TERENA

KRTINA V ŽIVO

OBJAVE

KOMENTARJI

Comment RSS

VREMENSKA NAPOVED ZEVS