Tudi k nam, v Krtino, je prišel Miklavž. S seboj je pripeljal še sv. Antona, Luciferja, parkeljne ter angelčke. Prav luštni so bili:

Prav zaradi Miklavža smo šli še po našega Leandra, da ga je vsaj malo videl.

Celoten sejem je prav dobro uspel, šolarji so pripravili polno lepih reči za prodajo in tudi mi smo kupili nekaj malenkosti. Sodelovanje celotne skupnosti je čisto dobro uspelo. Krti smo postavili in pospravili stojnice, OŠ je naredila program, Gamsi so šponal, TD Rača tudi pripravila program, KS je častila, Rokodelci pa so imeli svoj štant. Prav v redu!

Seveda pa sta tamaučka takoj izkoristila priliko v telovadnici:

Ju je bilo strah parkeljnov in Luciferja pa sta se malo skrivala v telovadnici.

Vse, kar lahko počneva, je tole:

Celo višji je od njega! V naslednjem trenutku stolpa ni več bilo... Zgradi in podri, poznate to igro?

Kako lepo od električarjev.

Danes so nam poslali: Naj bo luč tudi v letu 2007... Kako lepo!

Naša povprečna poraba je 541 kwh na mesec, povečali smo jo za 8% od lanskega leta. Povprečje za Slovenijo pa je 452,22 kwh. Za Gospodinjski odjem III. stopnje.

Hm, vedno več, kaj? Vsa ta štromarija... Že zdaj se mi zdi, da šparam ko nor (razen pri računalnikih...) in kar naprej hodim po hiši in ugašam luči. Pa bo potrebno še več!

Kako lahko naredim še več? Tudi napotke so mi poslali:

1) Razsvetljava - se trudim!
2) električni bojler - nimamo!
3) štedilnik - kuhamo na plin!
4) pečica - tudi na plin!
5) pralni, sušilni stroj - ko pa je treba prat za 6 ljudi... Minus!
6) hladilnik - vsi gledajo noter po pol ure - Minus!
7) Stand by - jah, par naprav je takih zaradi napravic, druge pa ne - Krogec!

Saj se kar dobro držimo glede šparanja, a še vedno taka poraba! Bom moral še malo razmislit! Ali pa enkrat si kupit tisti merilec porabe, to bo to! Za dedka mraza si ga zaželim! Opa, kaka Ideja!

Ma, ne moreš verjet! Tamaučk ima pljučnico. Bronhopneumonia ali nekaj temu podobnega... Se je moral danes še slikat. Jutri pa nazaj k zdravniku in zgleda, da še ene parkrat...

Kje je pa to staknil?

Še dolgo bomo doma. Zgleda.

Včeraj sta se naključno zgodila dva zanimiva dogodka, ki sta me prestavila, hm, za 22-25 let nazaj.

Najprej sem na Zanki našel stare posnetke iz Diska FV, nato sem se pa še tam mimo peljal, v Šiški. Diska ni več, tudi hiše ne, pojma nimam od kdaj. Tam se peljem enkrat na pet let. Naključje ali kaj drugega?

Seveda sem pobral vse posnetke dol in v njih iskal meni podobno faco. Posnetkov ni prav veliko ampak kolikokrat sem hodil tja, bi se že moral nekje videti, sem si rekel. Pa se nisem našel. Našel pa sem polno znanih fac: gigi, božo, štamcar, košak, esad, frankenštajn, bitenc, zorman, aldo, čao pičke in še mnogo več takih, ki nimajo imen, samo blede slike v spominu. Študent, Union, FV, Škuc, K4, Plečnik je bila prehojena pot. Včasih si rečem, da je bilo vse skupaj samo izguba dragocenega življenjskega časa, po drugi strani pa sem le zrasel na izkušnjah.

Vendar pa je po 25 letih še vedno ostalo pankersko prepričanje in a v krogu, pol pesmi znam še vedno na pamet, na N80 pa zvonijo O!Kulti. Da ne govorim o tem, da cifre 392685 nisem nikoli spustil iz spomina. Za vsak slučaj. In Za ljudi.

25 let, križana gora...

Pa bom še jaz delil bolezen z Leandrom. Jutri, pojutrišnjem ostanem doma, na bolniški. Mora Helena v službo. Čeprav me vedno najprej to precej zmede - kaj moram še vse narediti! - pa se na koncu izkaže kot zelo ugodno. Res je, da se je treba z bolančkom kar naprej ukvarjati, a nekaj časa pa si vseeno lahko utrgaš. Te čase se zna že tudi sam nekaj zabavati in se te ne drži kar naprej za kiklo.

Poleg tega sem na strogi dieti. Ah, to je nekaj luštnega! Včeraj so se mazali s pico, jaz sem pa prepečenec gulil in donat pil. O, vnebopijoče krivice! Bogve s čim se bodo mastili danes???

Bolezni tudi nas zadanejo sem in tja. Tako sta zdaj Leander in Helena doma, bogi mali pišek z visoko vročino.

Danes sem tudi Očeta iz bolnice pripeljal, po taki operaciji se dobro drži!

Ampak jaz sem slabe volje ko hudič... Brez motivacije in kakršnegakoli interesa...

Bljak, bljak, bljak.

Regrat, poljska rožica, ki raste praktično povsod. In kar naprej. Rastlina, ki je tudi dobra kot hrana, poleg tega pa je zastonj. Z nožkom se odpravite na bližnji travnik in videli boste sami! Nekateri jo poveličujejo v nebesa, predvsem zaradi snovi, ki jih vsebuje. Še malo pa bomo delali zdravila iz nje...

Mi pa smo vam pripravili družinski napotek, kako regrat sploh pravilno jemo:

Res je, da zdajle ni ravno pravi letni čas, po travnikih ga je premalo. Če imate živce, da počakate do pomladi pa se boste lahko napasli po mili volji!

Pa dober tek.